Nalaganje nastavitev

Baza oseb Tone Kozlevčar

BAZA PODATKOV JE ŠE V DELU. OPRAVIČUJEMO SE ZA NEVŠEČNOSTI IN VAS HKRATI VABIMO, DA NAS O VEČJIH NAPAKAH, KI STE JIH OPAZILI, TUDI OBVESTITE. Hvala za razumevanje.(info@sigic.si)

Oseba: Tone Kozlevčar
Letnica rojstva: 1914
Letnica smrti: 1995
Kraj rojstva: Šentvid pri Stični
Oblika dejavnosti: vokalist
Glas: bariton
Zvrst: klasika, ljudska glasba, narodnozabavna glasba
Kratka biografija: Bil je član prve postave in glavni organizator Slovenskega okteta, prepeval je z Ribniškim oktetom, v arhivu Radia Slovenija je tudi veliko ljudskih pesmi v njegovi izvedbi. Z velikim veseljem pa je prepeval tudi novonastale pesmi z različnimi narodnozabavnimi skupinami: od Lojzeta Slaka do Henčka, od Borisa Kovačiča do Slovenskih muzikantov. Bil je pobudnik pevskega tabora v Stični, srečanja pihalnih godb v Artičah, srečanja oktetov v Šentjerneju ter številnih drugih pevskih prireditev.

Kozlevčar se je rodil v Šentvidu pri Stični, pozneje pa je njegova družina živela nedaleč stran v Temenici. V mladosti je delal kot pastir, hlapec in mesarski pomočnik. Njegova glasbena dejavnost je koreninila v otroštvu: "Pel sem od malih nog naprej. Moj prvi honorar je bilo pol klobase. Tudi pozneje nisem nikdar vprašal za denar. V Ljubljani sem se kmalu priključil različnim pevskim zborom. Moja želja je bila, da bi postal tenorist, pa se mi je glas po mutaciji izoblikoval v bariton." Nekaj časa je bil zaposlen kot prometni policist, za tem pa je bil več kot dve desetletji zaposlen v koncertni direkciji, ki je pripravljala nastope različnih umetnikov, tako domačih kot tujih. 27. septembra 1950 je bil med osemintridesetimi pevci izbran za baritonista v Slovenskem oktetu. V njem je pel več kot četrt stoletja.

Kozlevčarjeva zelo znana solistična interpretacija je bila ljudska pesem Ribniška v priredbi Franceta Marolta. "Mnogi so bili prav zaradi te pesmi prepričani, da sem v resnici Ribničan Urban. A sem Šentvidčan. Kadarkoli sem zapel to pesem, sem imel vedno pred sabo pravega Ribničana s krošnjo na ramah, kako na stopnicah pred cerkvijo ponuja ženskam suho robo." Pri petju ljudskih pesmi so ga spremljali številni znani slovenski harmonikarji, tudi Avgust Stanko in Vital Ahačič, veliko pa je nastopal tudi z znamenitim slovenskim citrarjem Mihom Dovžanom, s katerim sta obiskala tako rekoč vsako slovensko vas. Tudi z ansamblom Henček in njegovi fantje je posnel več ljudskih pesmi, ki so postale uspešnice, najbolj znana pesem iz tega sodelovanja je bila Janez, na tvoje zdravje, pesem Sred’ vel’kega oltarja pa je postala celo prepovedana iz političnih razlogov. Z Ansamblom Borisa Kovačiča je občinstvo najbolj prepričal s pesmijo Leži vasica za goro, za katero je glasbo napisal Boris Kovačič, besedilo pa Gregor Strniša. Za Slovenske muzikante je zapel Pesem o labodu. V Ansamblu Lojzeta Slaka pa je zapel kot solist dve zelo odmevni ljudski pesmi Sezidal sem si vinski hram in Sinoči sem eno pošto dobil.
Pokaži več