Nalaganje nastavitev

Baza oseb Boris Frank

BAZA PODATKOV JE ŠE V DELU. OPRAVIČUJEMO SE ZA NEVŠEČNOSTI IN VAS HKRATI VABIMO, DA NAS O VEČJIH NAPAKAH, KI STE JIH OPAZILI, TUDI OBVESTITE. Hvala za razumevanje.(info@sigic.si)

Oseba: Boris Frank
Letnica rojstva: 1934
Kraj rojstva: Ljubljana
Oblika dejavnosti: instrumentalist, skladatelj / avtor glasbe
Instrumentarij: harmonika
Zvrst: narodnozabavna glasba
Kratka biografija: Bil je harmonikar in vodilni skladatelj v ansamblu Zadovoljni Kranjci, nato pa je leta 1961 ustanovil in postal vodja ansambla Boris Frank s svojimi Kranjci. Boris Frank, nosilna osebnost v obeh ansamblih, se je rodil leta 1934 na Trnovem v Ljubljani. Oče in mati sta bila oba dobra pevca, a je navdušenost nad glasbo verjetno prevzel od svojega deda, ki je v Ljubljano prišel iz Roža na Koroškem in je rad pel koroške ljudske pesmi. Posebej se z glasbo v družini ni ukvarjal nihče. Boris Frank se je kasneje spominjal: "Mene je že z osmimi leti pritegnila harmonika. Najprej me je učil godec iz Domžal - Tonček mu je bilo ime - stanoval pa je v Ljubljani, na Poljanski cesti. Šlo je le za prve prijeme. Prvo pravo znanje mi je dal Josip Štepic, pri katerem sem se že naučil nekaj skladb, predvsem narodnih pesmi, s Triglavskim valčkom na čelu." Pri Štepicu se je Boris Frank učil igrati klavirsko harmoniko dobrih pet let. Na nižje glasbeni šoli se je učil igrati pri znamenitem profesorju Karasu, na srednji glasbeni šoli pa je študij končal, in sicer na pozavni. "Kot mladenič sem izredno rad poslušal oddaje Radia Trst. Najbolj so me razvnele Jankovičeve polke. Spomnim se, da sem to postajo poslušal že od leta 1950. Jankovič je imel izrsten ritem. Med domačimi pa mi je bil blizu Vaški kvintet s pevci. Seveda pa pri profesorju Štepicu nisem igral melodij v narodnem duhu."

Leta 1953 je Boris Frank začel igrati v Akademskem plesnem orkestru, s katerim so stalno igrali v narodnem domu na študentskih plesih in to vse zvrsti, od tanga do polke. Poleti leta 1953 so igrali tudi v Bohinju, v hotelu Zlatorog. "Tedaj se je pojavil tudi Gorenjski kvartet oziroma Avseniki. Ko so se pojavili, sem bil pozitivno presenečen, res pa je, da je mene vedno veliko bolj privlačeval Jankovičev slog igranja. Tudi mi smo po Jankovičevem vzoru vpeljali bendžo, kar je ansambel zelo poživilo. Že leta 1953 smo s tem ansamblom posneli na Radiu Ljubljana nekaj posnetkov."

Na brucovanju leta 1956 v ljubljanski restavraciji Triglav so se člani plesnega orkestra dogovorili, da ustanovijo manjšo glasbeno skupino v narodnozabavnem slogu in tako so ob pomoči radijskega urednika Janeza Bitenca nastali Zadovoljni Kranjci. Že istega leta so odšli na zelo uspešno turnejo v Francijo in to kar dvakrat. Frank: "Naši izseljenci so pričakovali, da jim bomo zaigrali poleg narodnozabavnih skladb čim več narodnih pesmi. Kot mladenič sem se hodil kopat na kopališče Ilirija in tam so kar naprej vrteli plošče z narodnimi pesmimi, ki sta jih prepevali Udovičeva in Lovšetova. Tako sem za Zadovoljne Kranjce priredil več narodnih, med katerimi je bila prav gotovo med najbolj uspešnimi pesem V Šmiheli eno kajžico imam." V Franciji so poleg ljudskih pesmi najbolj vžgale Jankovičeve skladbe, pa tudi prve izvirne Frankove melodije. "Med mojimi prvimi skladbami so bile V planini je kajžica, Naš dedek, Če te srce boli, Rdeči nageljni, pozneje pa Šmentana reč, Sosedov Jaka in še druge. Besedila mi je pisal predvsem profesor Albert Papler, nekaj pa tudi Fery Souvan. Profesor Papler je pisal humorne skeče za radijske Vesele večere, mi pa smo tudi večkrat igrali na njih. Ko sem mu omenil, da bi kaj veselega ali celo kaj smešnega napisal za nas, je bil takoj za. Besedila je tako napisal za šalo, a so vsa uspela nad pričakovanji."

Boris Frank je leta 1961 ustanovil svoj ansambel Boris Frank s svojimi Kranjci. Do tega je prišlo zaradi prezasedenosti nekaterih članov Zadovoljnih Kranjcev z radijskim Plesnim orkestrom, katerega člani so tudi bili, zato se je Frank odločil, da se preizkusi kot vodja zasedbe. Zasedba Boris Frank s svojimi Kranjci je uspešno delovala do leta 1966, vendar je zaradi prehudega tempa (izjemna frekventnost nastopanja) zasedba najprej razpadla, nato pa se formirala kot studijska zasedba Borisa Franka (ta je zadnje posnetke napravila leta 1990).

Boris Frank je o svojem ustvarjanju povedal: "Vedno sem poskušal ustvariti nekaj novega, tako po avtorski kot izvajalski plati. Prvi sem začel z ženskim duetom, prvi s tercetom, prva je pela Danica Filiplič solo, pa tudi kvarteti so se vedno dobro obnesli." Boris Frank je ustvaril čez tristo melodij. Med največje uspešnice se prištevajo V planinah je kajžica, Šmentano reč, Če te srce boli, Mamice zlate, Sosedov Jaka, Špelca in Angelca, Katrca iz Kamnika, V tej pomladi, Ples drvarjev, Po tri pehare sreče, Preko Rakitne, Veseli prijatelji, Lovec Jaka, Na zdravje, Lovska polka, Na strme vrhe, Ko smo mladi, Zlati mehurček, Dva korenjaka in druge.