Nalaganje nastavitev

Baza oseb Anton Gričnik

BAZA PODATKOV JE ŠE V DELU. OPRAVIČUJEMO SE ZA NEVŠEČNOSTI IN VAS HKRATI VABIMO, DA NAS O VEČJIH NAPAKAH, KI STE JIH OPAZILI, TUDI OBVESTITE. Hvala za razumevanje.(info@sigic.si)

Oseba: Anton Gričnik
Letnica rojstva: 1947
Kraj rojstva: Planina na Pohorju
Oblika dejavnosti: pisec glasbenih besedil
Zvrst: narodnozabavna glasba
Kratka biografija: Živi z družino v Ljubljani v Črnučah. Zlasti štajerski javnosti je znan kot pisec del s krajevno zgodovinsko tematiko in zbiralec ljudskih pripovedi. S poezijo se ukvarja že od otroštva. Študiral je slavistiko, germanistiko in filozofijo ter teologijo, pesniti pa je začel že veliko prej, preden se je seznanil z metriko in poetiko. Kot samouk se je učil igranja na orglice, klavirsko harmoniko, klavir, orgle in kitaro ter branja not. Dolga leta je bil v službi v Ljubljanski banki, zdaj pa je že nekaj časa samostojni kulturni ustvarjalec – strokovnjak za ohranjanje kulturne dediščine.

O sebi pravi: »Izhajam iz starih pohorskih korenin, iz družine, v kateri sta bili umetniška beseda in glasba vedno izredno spoštovani. Očetov brat Anton, ki je padel v nemški vojski, je znal zelo lepo igrati na diatonično, moj bratranec Ivan Podgrajšek pa na klavirsko harmoniko, čeprav je potem kot jezuit presedlal na orgle. Podgrajški so med drugim znani tesarski in gradbeni mojstri, pravi umetniki, ki jim les tako rekoč poje. Bratranec Anton Kvas je še vedno muzikant. In kar nekaj sorodnikov sodeluje ali je sodelovalo v ansamblih Vesele Štajerke, Comet in Bratje iz Oplotnice. Prvo spodbudo za pesnjenje mi je dal pohorski ljudski pesnik Jurij Vodovnik. Njegovo osebnost in njegove pesmi, živeče v ustnem izročilu, je obdajala bleščeča avreola, plemenita patina častitljivosti. S svojim preprostim ritmom in razumljivo vsebino je kar vabil k posnemanju. Pozneje so se mu pridružili še Slomšek, Vodnik, Gregorčič in drugi. Posebno vlogo sta imeli tudi petje ljudskih pesmi (kolednikov, koscev in žanjic) ter cerkveno ljudsko petje. Kakega posebnega vzora nisem iskal, saj se to lahko hitro sprevrže v slepo posnemanje. Pravzaprav so me spodbujali vsi, ki so napisali kako lepo besedilo. Dejal sem si: 'Če so zmogli oni in one, zakaj ne bi tudi jaz?' Velik korak naprej mi je pomenil stik z Ivanom Sivcem, pisateljem, ki tako rad razpihuje tlečo žerjavico kulture, kjer koli jo najde. Počasi sem se zavedel specifike glasbenega besedila, zlasti ritma, lirike, jedrnatosti in ljudskega nadiha. Čeprav je izšlo že več mojih zajetnih knjig (med drugim dve krajevni kroniki, dve zbirki ljudskih pripovedi, dve zbirki o Pohorju in Pohorcih) in čeprav so časopisi objavili že kar nekaj mojih prispevkov, sestavkov pa tudi pesmi, mi pesniške zbirke še ni uspelo izdati. Izjema je le sonetni venec v čast škofu Slomšku. Najlaže delam dopoldne, ko so otroci v šoli, žena pa v službi. Seveda moram vmes pripraviti kosilo. Pesniških utrinkov navadno ne obdelujem sproti, ampak si jih na hitro zapišem in pustim ležati. Pozneje skušam zamujeno dohiteti. Če grem na teren, rad vzamem s seboj nekaj zaloge. Najbolje je, če si glasbenik besedilo sam izbere, kajti če mu ne zapoje takoj, mu verjetno tudi pozneje ne bo. Izredno zanimivo pa je tudi pesnjenje na znano melodijo. Po vsebini in obliki raznovrstnih pesmi, napisanih bolj ali manj za katarzo ali duševno zdravje, se je nabralo več tisoč. Med temi je glasbenih nekaj sto, uglasbenih pa že skoraj štirideset, nekaj tudi za zborovsko petje. Do zdaj sem sodeloval z Ansamblom Toneta Rusa ter s skupinami Fantje izpod Rogle, Bratje iz Oplotnice, Rogla, Zreških 6, Bistriški odmev, Zreška pomlad in Pohorski zven. Čeprav sem šele začel, pravijo, da je med mojimi pesmimi kar nekaj uspešnic, recimo Rajanje zime – uglasbil jo je Branko Flis, izvaja pa jo njegov ansambel Fantje izpod RogleBožični večer, Preljuba moja draga in Čas je za Slovenijo – te tri je uglasbil in jih tudi izvaja Tone Rus – ter Ljubim te, moj rojstni kraj, pesem, ki jo je uglasbil Drago Smogavec in jo izvaja ansambel Rogla. Prav zadnja je na petem festivalu narodnozabavne glasbe Vurberk 1996 dobila nagrado občinstva. Za prispevek k ohranjanju ljudskega izročila sem ob slovenskem kulturnem prazniku leta 1998 dobil priznanje in nagrado zreške občine.«
Pokaži več