Nalaganje nastavitev

Baza oseb Igor Podpečan

BAZA PODATKOV JE ŠE V DELU. OPRAVIČUJEMO SE ZA NEVŠEČNOSTI IN VAS HKRATI VABIMO, DA NAS O VEČJIH NAPAKAH, KI STE JIH OPAZILI, TUDI OBVESTITE. Hvala za razumevanje.(info@sigic.si)

Oseba: Igor Podpečan
Letnica rojstva: 1967
Kraj rojstva: Slovenj Gradec
Oblika dejavnosti: aranžer glasbe, glasbeni producent, instrumentalist, skladatelj / avtor glasbe
Instrumentarij: harmonika, kitara, pozavna
Zvrst: narodnozabavna glasba
Kratka biografija: Zdaj živi v Zagorju. Osnovno šolo je obiskoval na Ravnah na Koroškem, od leta 1979, po preselitvi družine, pa v Slovenj Gradcu. Od leta 1993 živi v Zagorju. Je eden bolj priznanih instrumentalistov, avtorjev melodij in priredb ter producentov na narodnozabavni sceni, poleg tega pa še direktor založbe in tonski mojster. O svoji povezanosti z glasbo je povedal: »Glasba me je veselila od malih nog. Vsa rodbina po očetovi strani je bila glasbeno nadarjena. Prve prijeme na frajtonarici mi je pokazal stric. Sicer pa sem v nižji glasbeni šoli končal pet letnikov klavirske harmonike. Ves čas sem vneto poslušal skladbe bratov Avsenik. Ljubezen do njune glasbe me je začasno minila, ko sem spoznal jazz, bolje rečeno, tradicionalni jazz dixieland in swing. Sam sem se naučil nekaj prijemov na kontrabasu, v sedmem razredu osnovne šole pa sem se začel učiti pozavne. Vse to me je spodbudilo k vpisu v srednjo glasbeno šolo (pozavna), ker pa še nisem bil povsem prepričan, da si želim postati poklicni glasbenik, sem se hkrati vpisal še na srednjo tehniško šolo, na obe v Mariboru.«

V Mariboru se je vključil v Big band, začel pa je igrati tudi v narodnozabavnih zasedbah. Tu se je prvič spopadel z baritonom. Njegov prvi resnejši stik z narodnozabavnimi glasbeniki je bilo občasno nadomeščanje pri snemanju in igranju v ansamblu Trim (takrat še z Dragico Kovačič), pozneje pa igranje v ansamblu Celjski instrumentalni kvintet (1985–1989). V tej zasedbi se je uveljavil tudi kot komponist in aranžer. »Hkrati sem eno leto igral prvo pozavno v mariborski operni hiši. Ta mi je ponudila štipendijo in zagotovljeno delovno mesto, ko končam šolanje. Na republiških in državnih tekmovanjih srednjih glasbenih šol sem dosegel kar nekaj lepih uspehov, vse s pozavno, kot solist ali v komornih skupinah.« Še pred koncem študija v Mariboru se je vpisal na jazzovski oddelek in klasično akademijo v avstrijskem Gradcu, naredil sprejemne izpite in eno leto obiskoval predavanja. Naredil je tudi sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vmes je moral k vojakom, potem pa je nadaljeval študij glasbe v Ljubljani. V tistem obdobju je napisal nekaj skladb za domače in tuje narodno-zabavne ansamble. »Ko sem s Celjskim instrumentalnim kvintetom posnel nekaj televizijskih oddaj, me je opazil Slavko Avsenik, hkrati pa je njegov brat Vilko poizvedoval o meni na Akademiji za glasbo.
Tako je leta 1989 prišlo vabilo k znamenitemu Ansamblu bratov Avsenik, poleg tega pa se mi je ponujalo mesto v Orkestru Slovenske filharmonije. Prevladala je narodnozabavna glasba. Žal pa je sreča trajala le kratek čas, saj je Ansambel bratov Avsenik leta 1990 razpadel.«

Igor Podpečan se je nedolgo zatem s harmoniko vključil v znan avstrijski ansambel Filzmooser Buam iz Salzburga in z njim preživel tri leta (1991–1993). »Kmalu pa se je začela porajati želja, da bi ustvaril svoj kvintet in hkrati igral vse druge zvrsti plesne glasbe. To se je zgodilo leta 1992, ko sem skupaj s prijateljem in klarinetistom v ansamblu Igor in Zlati zvoki Brankom Jahnom ustanovil studio in pozneje še založbo Zlati zvoki.« Skladatelj Igor Podpečan je dosegel nekaj lepih uspehov na festivalih Vesela jesen (Irena Vrčkovnik, Vindi, Vesele Štajerke, Zasavci) ter Slovenska polka in valček 1995 (Ptujskih 5), Slovenska polka in valček 2003 (Ti,ti, navihanka – najboljša skladba, katere avtor je v celoti ter soavtor obeh drugih nagrajenih skladb).

Napisal je več skladb za znane izvajalce (za Slovenske muzikante, CIK, Melos, Vesele Štajerke, Gamse, Roso, Roberta Zupana, Slovenijo, Modri val, dvojčici Vlasto in Vesno, Natalijo Verboten, Ireno Vrčkovnik, Ansambel Braneta Klavžarja, Denisa Novata, Prerod, pihalna orkestra Svea in Viva, Mlade frajle, aranžmaje za etno-rock skupino Orlek itn.). Skupaj je Igor Podpečan ustvaril približno 450 melodij. »Nekoč, ko sem imel več časa, sem ustvarjal kot po tekočem traku. Zdaj, ko imam množico drugih obveznosti in sem tudi že veliko povedal, ustvarjam nekoliko manj in čakam na navdih. Vsekakor pa imam vedno pri sebi walkman in košček papirja, da si idejo nemudoma zapišem. Name zelo vplivajo dobra družba in izjemne življenjske okoliščine. Predvsem iz teh črpam motive za svoje skladbe.« Med Podpečanove največje uspešnice sodijo: Moj šocej (Irena Vrčkovnik), Pa brez zamere (Ptujskih pet) in Mi mejaši smo pajdaši (Celjski instrumentalni kvintet, Dudek in Šimek), Zlatolaska (Igor in zlati zvoki), Ti ti, navihanka (Navihanke) itn.