Nalaganje nastavitev

Baza oseb Avgust Stanko

BAZA PODATKOV JE ŠE V DELU. OPRAVIČUJEMO SE ZA NEVŠEČNOSTI IN VAS HKRATI VABIMO, DA NAS O VEČJIH NAPAKAH, KI STE JIH OPAZILI, TUDI OBVESTITE. Hvala za razumevanje.(info@sigic.si)

Oseba: Avgust Stanko
Letnica rojstva: 1903
Letnica smrti: 1976
Kraj rojstva: Ljubljana-Vodmat
Oblika dejavnosti: instrumentalist, pedagog, skladatelj / avtor glasbe
Delovanje:
- od 1929 daljestalni sodelavec Radia Ljubljana, 
- od 1941 dalje honorarani sodelavec Radia Ljubljana, 
poučeval na glasbeni šoli v Ljubljani,
poučeval glasbo pri MKUD "Kajuh",
organiziral Pionirski harmonikarski zbor.
Instrumentarij: harmonika
Zvrst: ljudska glasba, narodnozabavna glasba
Kratka biografija: Igral je na kromatično harmoniko. Prepoznaven je bil predvsem po preigravanju ljudskih pesmi, ki jih je prirejal in harmoniziral za harmoniko in glas. Za godčevski trio je prirejal ljudske plese. Njegovo glasbeno ustvarjanje lahko štejemo za nekakšen vezni člen med ljudskim godčevstvom in popularnim (narodnozabavnim) muziciranjem. Veliko je igral med ljudmi, saj je bil znan kot veseljak, največ pa je k njegovi priljubljenosti prispeval radijski medij - Radio Ljubljana. Zaradi stalnega pojavljanja na radiu je imel vpliv na številne generacije harmonikarjev in s tem na nastanek in razcvet narodnozabavne glasbe, za katere predhodnika velja. Še desetletja po njegovi smrti so se harmonikarji radi postavljali: “Igram že skoraj kot Avgust Stanko!” Po Avgustu Stanku je poimenovana plaketa za zmagovalno priredbo slovenske ljudske pesmi, ki jo Radio Slovenija podeljuje vsako leto v okviru tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne - državnega tekmovanja godcev na diatonično harmoniko. Njegovo igranje so cenili tudi glasbeni strokovnjaki, ki so ob njegovi smrti zapisali: “Bil je precej več kot ljudski godec, ljudski pevec. Stankova harmonika je zvenela avtentično, neponarejeno, živo slovensko.” France Marolt pa ga je označil kot "pravega ljudskega vižarja". Na slovenski glasbeni sceni se je obdržal več kot petdeset let.

Harmonika ga je očarala že kot majhnega otroka. Igranja nanjo se je naučil kar sam, pa tudi prvo lastno harmoniko si je priigral z igranjam na tekmovanju: kot eden najmlajših harmonikarjev je namreč leta 1929 zmagal na ljubljanskem Velesejmu in za prvo nagrado prejel kromatično harmoniko. Ko je bila leta 1928 ustanovljena radijska postaja Radio Ljubljana z dvema do tremi urami programa na dan, so kmalu začeli nastopati tudi harmonikarji in pevci ljudskih pesmi. Avgust Stanko je prvič nastopil leta 1930. V obdobju pred drugo svetovno vojno je na Radiu Ljubljana spremljal tudi vokalno zasedbo iz Trnovega v Ljubljani Fantje na vasi, ki je prepevala ljudske pesmi. Nastopi na radiu so ga že pred drugo svetovno vojno napravili znanega po vsej Sloveniji: “Menil sem, da sem eden od mnogih, pa se je kmalu izkazalo, da sem bil ves čas med najbolj priljubljenimi.” Ko so se glasbene oddaje na Radiu Ljubljana nekoliko podaljšale, tako rekoč ni bilo oddaje, da ne bi v živo zaigral vsaj dveh, štirih skladb. “To je bil pravi radio! Imel sem občutek, da igram občinstvu pred seboj. Tisto, kar so uvedli pozneje - magnetofonski posnetek - ni bleda senca prejšnjemu pravemu igranju.” Po drugi svetovni vojni je na radiu veliko igral koračnice in marše, pozneje pa se je spet bolj predal interpretiranju ljudskih pesmi. V povojnem obdobju je na radiu še naprej spremljal vokaliste ali pa je igral z instrumentalnim Triom Avgusta Stanka (Avgust Stanko - harmonika, Miha Gunzek - klarinet in Miško Hočevar - kontrabas). V arhivu Radia Slovenija se nahaja več ducatov ljudskih skladb v njegovi izvedbi, nekaj posnetih tudi s triom.
Pokaži več