Nalaganje nastavitev


Kratek oris slovenskega glasbenega trga


Koncertna prizorišča

Med najpomembnejša koncertna prizorišča klasične glasbe v Ljubljani nedvomno spadajo kulturni in kongresni center Cankarjev dom in poletno gledališče Križanke, ki zagotavljata večžanrski program (tudi jazz, world music, pop itd.), ter Slovenska filharmonija. V Mariboru je vrhunskim izvedbam klasične glasbe moč prisluhniti predvsem v Dvorani Union in v operi SNG Maribor. Ob že omenjenih večjih prizoriščih je vročico jazza najlažje doživeti v manjših klubih, kot sta ljubljanska Jazz Club Gajo in Klub CD, mariborski Satchmo in bar Gabrijel v Cerknem. Za program world music in romske glasbe je specializiran ljubljanski klub Zlati zob.  

Za enega izmed ključnih prizorišč nadvse pestrega glasbenega dogajanja velja Avtonomna kulturna cona Metelkova mesto, ki predstavlja mrežo številnih neodvisnih klubov različnih, predvsem alternativnih žanrskih usmeritev (Chennel Zero, Gala Hala, Menza pri koritu, Gromka itd.) in domuje v stavbah izpraznjene vojašnice v samem centru Ljubljane. Podobno zgodbo ima mariborska Pekarna. Eden močnejših prirediteljev v Ljubljani je Center urbane kulture Kino Šiška, ki nudi širok program trendovskih urbanih struj v glasbi, poudarek pa je na indie rocku. Med rockerskimi prizorišči je treba opozoriti še na ljubljanski Orto bar in večji klub Cvetličarna (ta nudi zavetišče tudi bolj pop zvezdnikom) ter mariborski Štuk. Med pomembnejšimi prizorišči pop glasbe velja omeniti Avditorij Portorož, medtem ko najboljšo platformo za spoznavanje elektronske plesne scene v Sloveniji nudijo ljubljanski klubi K4, F-Club in Channel Zero.


Festivalska karavana

Slovenija se ponaša z nepregledno množico festivalov zelo različnih velikosti in žanrskih usmeritev, od takšnih, ki pokrivajo vse glasbene zvrsti in trajajo po več kot mesec dni (na primer mariborski Lent, ki je že večkrat obveljal za enega boljših evropskih festivalov, in sicer s strani evropskega programa Kultura, združenja IFEA in organizacije Local Festivities), do manjših in žanrsko zelo specifično usmerjenih. Osrednji festivali klasične glasbe ostajajo Festival Ljubljana, Festival Maribor, Seviqc Brežice in Festival Radovljica. Medtem ko se zadnja dva posvečata predvsem stari glasbi, sta festivala v Ljubljani in Mariboru programsko zasnovana kar najbolj širokopotezno in z gostovanji mednarodnih zvezd pritegujeta najširše občinstvo. Sodobni glasbi so namenjeni Festival Slowind, Unicum ter Slovenski glasbeni dnevi. Med jazzovskimi festivali je največji Jazz festival Ljubljana, ob njem pa Jazz Cerkno, Izzven (Maribor), Jazzinty (Novo mesto), Marezijazz (v Marezigah, namenjen je big bandom), Jazz Ravne, Jazz Kamp Kranj itd. K prezentaciji sodobne folk, etno in world music glasbe z gostovanji zvenečih imen svetovne scene največ prispevata blejski Okarina etno festival ter ljubljanski festival Druga godba. Zelo raznoroden program bolj eksperimentalnih, sodobnih glasbenih vsebin in zvočne umetnosti ponujata tolminska Sajeta in ljubljanski EarZoom Sonic Arts Festival.

Zaradi majhnosti trga je za rockovsko festivalsko sceno v Sloveniji značilno, da se po velikosti težko kosa z velikimi festivali v regiji. Izjema je festival Metalcamp / Metaldays v idiličnem okolju alpskega mesteca Tolmin, ki že desetletje privablja najpomembnejše akterje svetovne metal scene. Sledijo mu srednje veliki festivali Punk Rock Holiday, prav tako v Tolminu, Schengenfest v Vinici, Rock Otočec pri Novem mestu in manjši, a tudi zelo agilni Koperground, FV festival v Ljubljani, No Border Jam in Garage Explosion v Mariboru idr. Najboljše možnosti za uveljavitev v domačem prostoru in za predstavitev širši javnosti začetniki na indie rock in elektronski sceni dobijo s sodelovanjem v Klubskem maratonu, klubski turneji po Sloveniji v organizaciji Radia Študent. Odlična odskočna deska za predstavitev v mednarodnemu okolju pa je za tovrstno sceno showcase festival in konferenca Slovenski teden glasbe (partnerski festival Waves Vienna), saj dobijo posamezne zasedbe, izbrane s strani mednarodne strokovne žirije, možnost predstavitve svoje glasbe na največjih festivalskih odrih v regiji.
Festivali so finančno odvisni tako od državne podpore kot tudi od lokalnih oblasti in zasebnih financerjev (sponzorji, donatorji), kar – v trenutni ekonomski situaciji Slovenije  – predvsem za festivale v manjših krajih predstavlja vedno bolj negotovo prihodnost.


Glasbeni sejem

Zaradi majhnosti trga v Sloveniji ni prišlo do razvoja lastnih glasbenih sejmov s celostno predstavitvijo glasbene industrije. Vendar obstaja v sklopu festivala Tresk sejemski del, ki je namenjen predstavitvi slovenskega glasbenega založništva. Redno se ga udeležujejo predvsem založbe z bolj nemainstreamovskim katalogom glasbe.


Glasbene založbe

Pop, turbo-pop, sredinski rock in ostale bolj komercialne zvrsti obvladujejo predvsem tri velike založbe: ZKP RTV Slovenija, Menart in Dallas Records. Razen teh delujejo še manjši, vendar prodorni neodvisni izdajatelji z zavidljivimi katalogi (ZARŠ – Založba Radia Študent, Moonlee Records, rx:tx, FV, Front Rock, Kapa Records, God Bless This Mess, On Parole, Monofonika, Panda Banda, Downtown Recordings, Eat This Production, Synaptic Pathways, Rnka Rnka, Cheap Tunes, Beton Records itd.). Od leta 2013 dalje deluje portal INDIE-GRAD (www.indie-grad.net), platforma, ki združuje in predstavlja večino slovenskih neodvisnih glasbenih založb različnih žanrskih orientacij. Portal zagotavlja dober pregled slovenske neodvisne diskografije.

Ključni založnik s področja world music, folk-revival in sorodnih zvrsti, a tudi s področja jazza in popa, je glasbena zadruga Celinka, ki deluje po principu zadruge glasbenih izvajalcev. Za narodnozabavno glasbo je specializirana založba Zlati zvoki. Najpomembnejši založnik sodobne slovenske resne glasbe je s svojo zbirko Ars Slovenica Društvo slovenskih skladateljev (oziroma Edicije DSS), ki ima nasploh zelo pomembno vlogo v slovenskem glasbenem življenju. Bistveni prispevek k izdajanju (slovenske) klasične glasbe na nosilcih zvoka prispeva tudi založba nacionalne radiotelevizije ZKP RTV Slovenija.

Tako kot drugod po svetu, je tudi glasbeno založništvo v Sloveniji zadnja leta finančno in posledično produkcijsko močno oslabila manjša prodaja fizičnih nosilcev zvoka, kar se pozna predvsem v manjših investicijah založb v nove izdaje (predvsem tistih ustvarjalcev, ki se šele prebijajo na sceno) in v zdesetkani prodajni mreži glasbenih trgovin.
 

Izdaja fonogramov

Kljub slabši prodaji število uradno prijavljenih na novo izdanih fonogramov ostaja zadnjih pet let približno enako (okoli 500). Močno pa so se znižale naklade posameznih naslovov.

LETO    

ŠTEVILO PRIJAVLJENIH

FONOGRAMOV/VIDEOGRAMOV

2008 431
2009 532
2010 500
2011 460
2012 476


Pri manj komercialnih žanrih opažamo trend večjega zanimanja za vinilne plošče, vendar je absolutno število vinilnih izdaj še vedno zelo majhno.


Digitalni glasbeni trg

Kljub temu da se spletni oziroma digitalni glasbeni trg v Sloveniji odpira in razvija, ugotavljamo, da smo v primerjavi z zahodnoevropskimi državami šele na začetku poti. Prvi in doslej edini ponudnik, ki se je odločil svojo ponudbo razširiti na slovenski trg, je i-Tunes, in sicer od leta 2011 dalje. Na vprašanje, zakaj izbira ponudnikov digitalnih glasbenih vsebin za Slovenijo ni večja (in posledično boljša), tako kot je to trend drugod po svetu, je težko podati jasen odgovor. Najverjetneje je osrednji razlog majhnost slovenskega tržišča, kar iz poslovnega vidika pomeni relativno velik vložek v vzpostavitev spletne storitve ob pričakovanem relativno majhnem dobičku. Zaznati je tudi velik delež piratstva oziroma nelegalnega pretakanja glasbe.


Radijski eter

Radio je še vedno primarni in najpomembnejši glasbeni medij v Sloveniji. Na vseh analiziranih radijih predstavlja glasba največji delež programskih vsebin (povprečno skoraj 70 odstotkov glasbenih prispevkov, na nekaterih radijih tudi do 85 odstotkov).Trenutno deluje v Sloveniji 90 radijskih programov, ki jih oddaja petinpetdeset radijskih postaj; od tega jih 9 zagotavlja nacionalno področje slišnosti (v dosluhu več kot 50 odstotkov prebivalstva), 30 regionalno področje slišnosti (v dosluhu od 10 do 50 odstotkov prebivalstva) in 16 lokalno področje slišnosti (v dosluhu manj kot 10 odstotkov prebivalstva). Nacionalni Radio Slovenija oddaja 7 programov, ostalo so lokalni in komercialni radiji. Omenimo še Radio Študent (z regionalnim dometom), ki velja za enega najstarejših evropskih neodvisnih radijev, saj deluje že vse od leta 1969. Najbolj poslušan radijski program v Sloveniji je nacionalni Radio Slovenija – 2. program (Val 202) z 10,6 odstotnim deležem, druga je komercialna radijska mreža Radia 1 z 10,5 odstotki. Na tretje mesto po dosegu se ponovno uvršča Radio Slovenija s 1. programom (6,6 %), sledi pa komercialni Radio City (6,2 %). Večina radijskih postaj seveda omogoča tudi internetno distribucijo.


Delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih

Zakon določa, da mora najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa zastopati slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. V primeru, ko gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena (trenutno število se giblje okoli 30), mora delež vse dnevno predvajane glasbe znašati najmanj 25 odstotkov. Delež vse dnevno predvajane glasbe mora znašati najmanj 40 odstotkov, kadar gre za programe nacionalne Radiotelevizije Slovenija. Ker ni zakonske regulative, kako mora biti kvota dosežena, se veliko oziroma večina slovenske glasbe vrti v nočnem času, kar drži predvsem za komercialne radijske postaje. Tako strokovna mnenja kot tudi mnenje javnosti glede vpliva kvote na razvoj in kakovost slovenskega glasbenega trga so deljena.


Ostali glasbeni mediji in Webzini

Vsi večji tiskani (Delo, Dnevnik, Večer itd.) in digitalni mediji (TV Slovenija, POP TV, Siol TViN itd.) del svojih programskih vsebin namenjajo glasbi. Ob žanrsko ozko profiliranih televizijah, predvsem za narodnozabavno glasbo (npr. Golica TV, Veseljak TV), in bolj mainstream pop ali celo turbo-pop orientiranih (npr. Čarli TV, Idea TV, GTV), velja za platformo, ki omogoča najširšo prepoznavnost rock, pop-rock in indie glasbe v regiji MTV Slovenija oziroma MTV Adria. Z ažurnim spremljanjem dogajanja in relativno veliko pozornostjo se lahko pohvalijo tudi številni webzini: RockLine (rock, pop, indie), RockOnNet (rock, pop, indie, jazz, elektronika ipd.), Profanity Webzine in Paranoid (metal, hardrock), 13. brat (punk, hardcore, hardrock) ter Nova Muska (vsi žanri). Edini glasbeni reviji, ki delujeta na profesionalni podlagi, sta tiskana Glasna (klasika, jazz, folk, rock, odkrivanje mladih talentov) in web music magazine Odzven, ki pokriva vse glasbene žanre, a se osredotoča predvsem na slovensko sceno. Njen izdajatelj je Slovenski glasbenoinformacijski center – SIGIC.


Urejanje avtorskih in sorodnih pravic

Področje avtorskih in sorodnih pravic urejajo tri kolektivne organizacije:

- Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije – SAZAS, ki je redni član mednarodne konfederacije CISAC in BIEM ter ima sklenjene pogodbe o medsebojnem zastopanju s številnimi tujimi avtorskimi društvi;

- Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – Zavod IPF, ki deluje na področju zaščite sorodnih pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov; kolektivno uveljavlja in ščiti pravice domačih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov doma in v tujini, na podlagi mednarodnih pogodb pa uveljavlja in ščiti tudi pravice tujih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji;

- Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije – Zavod AIPA, ki je kolektivna organizacija, katere glavni cilj in dejavnost sta uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del. Zavod AIPA je član svetovnega združenja za zaščito izvajalcev SCAPR in evropske krovne organizacije izvajalcev AEPO-ARTIS.


Financiranje glasbe

Na področju glasbene umetnosti delujejo štirje javni zavodi, katerih ustanovitelj in večinski financer je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in ki so po podatkih za leto 2012 skupaj prejeli ca. 31.675.000 evrov: SNG Opera in balet Ljubljana (ca. 9.950.000 €), SNG Maribor – opera in balet (ca. 10.675.000 €; vključno s SNG Maribor – drama), Slovenska filharmonija (ca. 5.700.000 €) in Cankarjev dom – kulturni in kongresni center (ca. 5.350.000 €).

V letu 2012 je Republika Slovenija podpori glasbenih projektov nevladnih organizacij namenila ca. 1.750.000 evrov. Podatki kažejo, da je približno polovica teh sredstev namenjena klasični glasbi (v širokem pomenu), sledijo pa sodobna (eksperimentalna) glasba ter zvočna umetnost, jazz in folklora.
Razrez sredstev po posameznih žanrih znotraj finančne postavke za glasbeno umetnost Ministrstva za kulturo Republike Slovenije:

klasika 29,78 %
zborovstvo 10,79 %
balet 6,02 %
sodobna 9,72 %
folklora 2,91 %
jazz 8,73 %
popularna 16,18 %
drugo 18,88 %
SKUPAJ 100 %

(Podatki Ministrstva za kulturo RS za leto 2012.)


Promocija slovenske glasbe

Za sistematično mednarodno promocijo skrbi Slovenski glasbenoinformacijski center –  SIGIC, ki v ta namen izdaja tudi serijo preglednih žanrskih kompilacij (klasična glasba, jazz, world music, eksperimentalna glasba ipd.), organizira predstavitve slovenske glasbe na mednarodnih sejmih in festivalih ter skrbi za mednarodno mreženje.