SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > 15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe

15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe

Tomaž Gržeta
09. oktober 2015

Trio kljunastih flavt Le Phénix, ki se jim je pridružil tolkalec Franci Krevh, tvorijo Mateja Bajt, predavateljica na ljubljanski Akademiji za glasbo, ter njeni študentki Kristina Martinc in Una Košir. (Foto: Mini Teater)
Trio kljunastih flavt Le Phénix, ki se jim je pridružil tolkalec Franci Krevh, tvorijo Mateja Bajt, predavateljica na ljubljanski Akademiji za glasbo, ter njeni študentki Kristina Martinc in Una Košir. (Foto: Mini Teater)

Ena izmed številnih dejavnosti ljubljanskega Mini teatra, ki ga že vrsto let vodita igralec Robert Waltl v vlogi direktorja in režiser Ivica Buljan v vlogi umetniškega vodje, je tudi poslanstvo, ki bi ga lahko strnjeno opisali kot oživljanje srednjeveške in renesančne podobe Ljubljane ter njenega vsakdanjega in kulturnega življenja.

V soboto, 3. oktobra, je potekal 16. Srednjeveški dan v Ljubljani – dogodek, ki na več lokacijah v Stari Ljubljani očara obiskovalce s pestrim dogajanjem. Viteški tabor z viteškim turnirjem, mečevanjem, lokostrelstvom, srednjeveška tržnica z lutkovno predstavo ter kostumirani srednjeveški plemiči, vitezi in njihove dame obiskovalce prestavijo pol tisočletja globoko v preteklost ter jim pričarajo drugačno Ljubljano. In kaj nas lahko prepričljiveje prestavi v druge čase in okolja kot umetnost? Zato preseneča in hkrati tudi ne, da je ta bolj izpostavljen dogodek pospremilo nekoliko slabše obiskano glasbeno dogajanje, in sicer že 15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe.

V petek 2. oktobra, smo se zbrali v dvorani Mini teatra na Križevniški 1, kjer smo v prijetni vizualni nevtralnosti akustično izjemno primerne dvorane in tako rekoč v »izbrani družbi« uživali ob recitalu hrvaškega čembalista Pavla Mašića. V spored je vključil nekaj bolj znanih biserov čembalske literature 16. in 17. stoletja, kot sta set variacij na pesem Unter een Linde groen Jana Pieterszoona Sweelincka ter Toccata settima Michelangela Rossija. Vmes smo slišali izbor preludijev, kontrapunktov in plesov. Nekateri izmed njih so del znanih zbirk, kot sta Fitzwilliam Virginal Book z zbranimi deli največjih virtuozov angleške renesanse in Frottole intabulate da sonare organi beneškega založnika Andrea Antica iz Motovuna. Mašićevo muziciranje tehnično ni bilo vselej na povsem zadovoljivi ravni, je bil pa skozi celoten koncert izjemno zbran in občutljiv na muzikalnost. Njegova nekoliko robustna igra je najprepričljiveje vdihnila življenje renesančnim plesom, mestoma pa se je poglobil v izjemno lirične trenutke ter nas pustil v prijetnem, skoraj kontemplativnem vzdušju.

Umetniško doživetje na najvišji ravni je prinesel koncert, na katerem so se v križevniški cerkvi predstavili vokalni sekstet Ingenium Ensemble, Tomaž Sevšek na orgelskem pozitivu ter Domen Marinčič na violi da gamba in čembalu. Ustvarjalna moč Jakoba Gallusa je navdihnila izvajalce, da so sestavili zanimiv spored. Izmenjevali so se sklopi motetov – večglasnih vokalnih sklad s sakralno vsebino ter intabulacije – inštrumentalne priredbe motetov. Večina teh del se je ohranila v Gallusovi zbirki Opus musicum, ki je izšla v Pragi leta 1587. Mlada slovenska zasedba Ingenium Ensemble se je že uveljavila kot izvrsten interpret a capella glasbe od renesanse do sodobnosti. Čisti glasovi, jasna intonacija ter pregledna izgovorjava so osnova njenega uspeha, šarm njenim nastopom pa dajeta mladostna energija in sproščenost, ki se spajata s poglobljenostjo v glasbo. Intimno poznavanje sloga in poglobljeno glasbeno izražanje smo prepoznali tudi pri Sevšku in Marinčiču, ki sta se občasno tudi pridružila pevcem pri skladbah, ki zahtevajo dvozborje, torej dve izvajalski skupini. Prefinjenost nastopa je iz ravnovesja iztirilo le prekomerno branje besedil motetov v slovenskem prevodu, s čimer so želeli ustvariti svečano vzdušje in približati glasbo občinstvu, vendar so člani vokalnega ansambla s tem v resnici razbili meditativno vzdušje in kontinuiteto glasbenega izražanja.

Umetniško doživetje na najvišji ravni je prinesel koncert, na katerem so se v križevniški cerkvi predstavili vokalni sekstet Ingenium Ensemble, Tomaž Sevšek na orgelskem pozitivu ter Domen Marinčič na violi da gamba in čembalu.

Festival je zaključil nastop Tria kljunastih flavt Le Phénix, ki se jim je pridružil tolkalec Franci Krevh. Trio tvorijo Mateja Bajt, predavateljica na ljubljanski Akademiji za glasbo, ter njeni študentki Kristina Martinc in Una Košir. Njihov repertoar je tvoril pester prerez glasbene ustvarjalnosti od poznega 13. do zgodnjega 17. stoletja. Priredbe poznosrednjeveških vokalnih del iz zbirk Libre Vermell in Codex Faenza so se prepletale z deli znanih skladateljev, kot so Jihannes Ciconia, Francesco Landini, Guillaume Dufay, Jihn Dunstable, Jacob Obrecht in Michael Praetorius. Flavtistke so v duu in triu podale večinoma polifono zasnovane in izvirno za vokalne zasedbe pisane skladbe. Njihove interpretacije so pričale o poznavanju sloga posameznega skladatelja oziroma obdobja ter ustrezne tehnike in artikulacije, vendar jim je večinoma manjkalo žlahtne glasbene izraznosti in temperamenta. Tega je dogodku v precejšnji meri prispeval Krevh, ki je z različnimi tolkali ne le popestril skladbe plesnega značaja, temveč jim je dal strukturo, značaj in izraznost.

15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe v organizaciji Mini teatra je eden tistih dogodkov, ki kljub visoki umetniški in nenazadnje organizacijski in izvedbeni ravni žal ne privabijo večjega števila obiskovalcev. Razlogov je verjetno kar precej, od nasičenosti naše prestolnice z glasbenimi dogodki do slabega vremena ali vstopnine, kar pa so vse bolj izgovori kot trdni argumenti. Ključno vlogo tokrat verjetno igra pomanjkljivo oglaševanje. V upanju, da bodo organizatorji prihodnje leto v privabljanje občinstva lahko vložili več napora in financ, ljubiteljem klasične glasbe močno priporočam obisk naslednje, 16. edicije festivala,


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice