SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > koncerti > Ali je čas že na njegovi strani?

Ali je čas že na njegovi strani?

Alja Pušnik
02. marec 2011

Gal Gjurin (foto: osebni arhiv)
Gal Gjurin (foto: osebni arhiv)
Gal Gjurin
Koncert za dušo in telo
Gallusova dvorana
Cankarjevega doma, Ljubljana
28. 2. 2011

Po večurnem koncertu, za katerega se je na trenutke zdelo, da se nikoli ne bo končal, je Gal Gjurin v ponedeljek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavil novo avtorsko ploščo, ki nosi naslov Duša in telo in naj bi po načrtih izšla konec februarja. Vendar so Gjurinu načrti splavali po vodi in poslušalci bodo morali počakati še kak mesec, da bodo album tudi dejansko lahko prijeli v roke. Na »gala« koncertu, kot ga je poimenoval Gjurin, kjer je predstavil nekaj novih skladb, so oboževalci vendarle lahko zaslutili, kaj jih čaka. Nekaj več godal in menda več zrelosti.

Koncert se je začel slavnostno, kot se za takšno prireditev spodobi, saj sta Gjurinov prihod na oder v baročnem slogu napovedala organist in trobentač. Dogajanje se je nato prestavilo pod oder, kjer je stal klavir. Prvotna klasično-jazzovska manira, v kateri je koncertni mojster in vodja ceremonije v eni osebi prikazal svoje instrumentalne sposobnosti, se je kasneje prelila na oder. Med dogodkom se je zvrstilo več kot dvajset glasbenikov, nastopilo je nemalo gostov, vse od Severe (ki je med drugim zapela skladbe skupine Olivija), Nine Pušlar (s katero sta sodelovala že pri kampanji za boj proti odvisnosti), Coleta Morettija (z njim sta v duetu izvedla skladbo Tih deževen dan, udeleženko Evrovizije davnega leta 1993), do mlade garde, počitniške družbe, Jeana in Reneja Markiča (zmagovalcev festivala otroške popevke Brinjevka) in seveda že stalnega spremljevalca Hama (ki je bil del banda in je kakopak zapel Črne konje). Glasbeniki so na odru prikazali slogovno pestrost, predstavili so stare in bodoče hite, nekatere v novih preoblekah. Akustične verzije, funky melodije, brazilski ritmi, vse to in še več smo lahko slišali izpod rok in prstov izvrstnih glasbenikov. Gjurin je večino nastopa igral kitaro, se vmes presedel za klavir in poprijel za trobento ter seveda prikazal tudi svoje vokalne sposobnosti, ki so, mimogrede, vedno bolj kreslinovske.

Nove skladbe težko ocenjujem, saj jih je bilo na koncertu predstavljanih premalo, zato bom počakala na izid albuma in ocenjevala takrat. Kar pa se celotnega koncerta tiče, me je presenetila predvsem spremljevalna skupina, ki je ves čas držala stalnico in temperamentno sledila vokalistom. Dodatek godal je večeru dodal poseben čar, prav tako »jazz« trobenta in baročni vložki. Toda kot lahko danes baročni okraski komu delujejo izumetničeno, tak vtis lahko komu drugemu pusti tudi koncert, na katerem poskuša izvajalec prikazati preveč. Koncert je bil predolg. Poslušalec, ne glede na to, kako velik oboževalec je, težko sedi na mestu debele tri ure, tudi če mu nastopajoči vmes ponudi razgibalne vaje. Verjetno je bilo zato povabljenih toliko gostov, kajti še tako velik fan težko posluša glasbo enega izvajalca toliko časa.

Modreci trdijo, da je manj več ter da je skromnost lepa čednost. Toliko različnih pozicij enega samega nastopajočega, toliko različnih vlog enega samega človeka … je to sploh mogoče? Ali se ob tolikšni kvantiteti še lahko pogovarjamo o kvaliteti?


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice