SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > knjige > Avtonomna glasbena pot in zgledni primer življenjepisa

Avtonomna glasbena pot in zgledni primer življenjepisa

Žiga Valetič
11. oktober 2013

Naš redni pisec Matej Krajnc je napisal izjemno biografijo Ota Pestnerja, enega najbolj prodornih glasov domače popularne glasbe.
Naš redni pisec Matej Krajnc je napisal izjemno biografijo Ota Pestnerja, enega najbolj prodornih glasov domače popularne glasbe.
Matej Krajnc:
CIGANSKA KRI glasba Ota Pestnerja 
(KUD Lema, 2013)
mehka vezava, 240 strani
Cena: 19,90 €

Življenjepisi domačih glasbenikov so resnično redki, prav tako so redke refleksije vsega, kar se je na zabavnoglasbenem prizorišču zgodilo vse tja od petdesetih in še raje šestdesetih let dalje, ko so izvajalci začeli snemati in založbe objavljati velike plošče s pesmimi enega samega izvajalca/ke. Tovrstne knjige se pojavljajo fragmentarno in sporadično: Vladimir Frantar je lani sestavil pregled festivala Slovenska popevka Enkrat še zapoj (Mohorjeva družba, Celje), Zdenko Matoz monografijo o skupini Orlek (Sanje, 2009), Igor Bašin pregled Novega Rocka (Subkulturni azil, 2006), Tadej Golob Zgodbo iz prve roke o ustvarjalni poti Zorana Predina (Študentska založba, 2008), Katarina Lavš monografijo o glasbi Marjane Deržaj (Sanje, 2006) in istega leta Alenka Pinterič avtobiografijo The Beatles, Tito in jaz (Litera). Če je večina dogajanja iz osemdesetih, v katerih so se žanri neznansko razbohotili, in iz devetdesetih, ko se je morala slovenska glasbena scena definirati na novo, še vedno nereflektirana, pa dosedanje zapise iz zgodnejših obdobij odlično dopolni in nadgradi knjiga Mateja Krajnca o glasbi Ota Pestnerja (in vzporedno New Swing Quarteta).

Krajnc, na slovenskem publicističnem nebu najplodnejši zapisovalec glasbeno-knjižnih zgodb, celovito še ni obravnaval nobenega od domačih izvajalcev. Za založbo UMco je spisal prereze filmskih angažmajev Elvisa Presleyja (2005), Johnnyja Casha (2006) ter skupine The Beatles (2008)
in v lastni založbi objavil esej o zgodnjem obdobju Toma Waitsa (Klavir je tist, ki tanka, 2011), prej in vmes pa nanizal serijo knjižic s prepesnitvami skladb pevcev, ki vsi po vrsti – od Roberta Johnsona, Toma Waitsa, Howlin'a Wolfa, Jimmieja Rodgersa, Leonarda Cohena do zgoraj omenjenega trojčka – gnezdijo v samih počelih sodobne zabavne glasbe: v soulu, bluesu, gospelu in countryju. Prav tja prepričljivo umesti tudi Ota Pestnerja, vsem dobro znanega vokalista, ki je z glasbeno-teoretično pismenostjo večino časa deloval tudi kot tekstopisec, aranžer in skladatelj, najbolj pa se je v srca poslušalcev in v ušesa strokovnjakov zapisal z izjemnim razponom v interpretaciji, kar sta mu omogočala zavezanost vsem glasbenim pojavnostim ter, kajpak, dar glasu.

Knjiga potegne v vrtinec tudi bralca, ki ni bil priča zgodnjim obdobjem Pestnerjeve slave. Oto je bil namreč vokalni wunderkind, čudežni deček, ki je pobiral nagrade, kamorkoli se je obrnil. Najprej na Veselem toboganu in kaj kmalu na otroškem festivalu v San Remu, kjer nihče ni verjel, da jih še nima osemnajst (star je bil petnajst let). Sledili so triumfi na festivalu Slovenska popevka, kjer so ga za svojega sprejeli ugledni skladatelji in tekstopisci tedanjega časa. Pri šestnajstih se ga je Đorđe Novković, ki je z dečkom podpisal ekskluzivno dveletno pogodbo in iz njega želel narediti mednarodno mladinsko zvezdo, že začasno odrekel. Fant se je namreč vpisal na gimnazijo in starši so pričakovali, da se bo posvetil učenju. Šlo je torej za prvo domačo otroško zvezdo in za včasih nenavadne zasuke, ki spremljajo medijsko izpostavljene najstnike, kakršna sta danes morda Lina Kuduzović in Justin Bieber, nekoč Michael Jackson, v času Pestnerjevega najstništva pa Španec Joselito, Italijan Robertino in Nizozemec Heintje. Vse tri je tedaj poznala celotna Evropa. Celo z New Swing Quartetom je Oto začel peti že pri štirinajstih, nato pa je kot njen prvi obraz snemal in nastopal do sivolasega konca te zasedbe v letu 2008. Ločeno biografijo o zasedbi je leta 2003 napisal Drago Medved (založba Pozoj).

Brez dvoma je s Cigansko krvjo Krajnc postavil prečko biografskega
glasbenega pisanja zelo visoko, na naših tleh morda celo najviše doslej. 

Krajnc se po poglavjih sprehodi od plošče do plošče, od enega podviga do drugega, pri čemer se mu nikamor ne mudi in raje na strnjen, toda še vedno eruditski način oriše različne tokove v popularni glasbi njenih zgodnejših desetletij ter nepretenciozno izpiše nekaj najnazornejših definicij tedanjih trendov, žanrov in glasbenih zvrsti, kar smo jih kdaj brali. S stalnim iskanjem vzporednic na tuji in domači glasbeni sceni prikaže, da pravzaprav ni bilo sloga, ki se ga Pestner ne bi dotaknil s svojim čarobnim glasom. Osnovna nit je bilo seveda popevkarstvo, kakršnega sta izvajala Tom Jones in Engelbert Humperdinck, toda pevčevi registri so z New Swing Quartetom segli do verskih gospelov v slogu Golden Gate Quarteta ter spiritualov, ki so izhajali iz tradicije afroameriških sužnjev, v sodelovanju z Ježkom in Svetlano Makarovič do šansona, v navdušenju nad Elvisom in nad skupino The Beatles ter v kratkotrajnem sodelovanju z zasedbo Pepel in kri do udarnejših viž, v nastopanju po mediteranskih festivalih do dalmatinskega melosa (npr. fantastičen doprinos k Dragojevićevi Vjeruj u ljubav), v obdobju Alpskega kvinteta (1984–1990) do narodnozabavne glasbe in navsezadnje leta 1991, ob izidu albuma Ciganska kri (1991), do lastnih sintskih korenin oziroma duha ciganskega izročila.

V osemdesetih letih se je klasična popevka nekako izčrpala, primorana se je bila umakniti žanrom, ki so z elektronsko tehnologijo iskali nove oblike glasbenega izraza, ter zvrstem, ki so udarneje nagovarjale mlado poslušalstvo. Popevka se je preselila na nacionalno televizijo, kjer domuje še danes, medtem ko v sodobni družbi ne pušča pomembnega odtisa. Zaradi opisanega civilizacijskega prehoda nekoliko upade tudi bralsko zanimanje v drugi polovici knjige, čeprav Krajnc nikakor ne popušča v doslednosti in še manj Oto v predanosti vsemu glasbenemu. Na Pestnerjev zgled in na delno formalno, delno neformalno mentorstvo so se v zadnjih dvajsetih letih lepili predvsem izvajalci povprečnega popa ter vokalni nadobudneži brez avtentične vsebine, ne pa tudi ustvarjalci izdelkov, ki so se v tem času zapisali v širšo zavest kot presežni. Toda kdo ve, lahko da zadnja poglavja Pestnerjeve knjige še niso izpisana …

Brez dvoma je s Cigansko krvjo Krajnc postavil prečko biografskega glasbenega pisanja zelo visoko, na naših tleh morda celo najviše doslej. Vzporedno s knjigo, ki je zaradi integritete, pristnosti (Krajnc in Pestner sta dolgoletna prijatelja) in zaradi drobnih anekdot ne sme spregledati noben poznavalec glasbe, je založba izdala še istoimenski koncertni plošček, posnet leta 2001. Od nepreštetih Otovih uspešnic se na njem pojavijo Mati, bodiva prijatelja, Vse je lepše, ker te ljubim in Trideset let, za spomin na vse ostale pa bo treba razpreti platnice …

NE SPREGLEJTE:


Življenje kot v črni kroniki 
torek, 07. julij 2015
Zlata zbirka
sreda, 30. julij 2014
Sto in ena popevka
ponedeljek, 21. oktober 2013
STIHI MOJIH DNI: Janez Menart in nekaj izbranih poglavij iz slovenske glasbe
torek, 01. april 2014
Nisem stroj
sreda, 24. september 2014
Moderato cantabile in krokiji Arsena Dedića
sreda, 19. avgust 2015
Kjer je sam' patetika
četrtek, 18. junij 2015
Začetek Magnificove nove kariere?
nedelja, 17. november 2013
Zaradi krčenja sredstev brez plavajočega odra na Dravi
petek, 26. junij 2015
Treba je težiti k višjemu zavedanju
torek, 17. marec 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice