SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Avtorsko oblikovanje znanega

Avtorsko oblikovanje znanega

Jože Štucin
08. julij 2012

Na plošči je enajst del, ki prehajajo eno v drugo brez pretiranih kontrastov, pa tudi sicer je izdelek stilno enovit.
Na plošči je enajst del, ki prehajajo eno v drugo brez pretiranih kontrastov, pa tudi sicer je izdelek stilno enovit.
Moonlight Sky Trio:
Changing Parameters
Duo Aritmija:
Ulica/Street
(Celinka, 2012)

Ljubljanski Moonlight Sky Trio je do sedaj izdal tri albume. Člani tria so Miha Petric na akustični in električni kitari, Janez Moder na bas kitari in Žiga Kožar na bobnih. S tretjo ploščo, Changing Parameters, se zdi, da so se profilirali v zanesljiv postjazz band, v okviru katerega obnavljajo in ohranjajo tudi zelo klasične prvine jazza, rocka in celo klasike – sestavine, ki pijejo sok iz bluesa in preprostih lestvičnih razmerij, a se oblikujejo v samosvoje organizme in jazzovska bitja. Melodija je sicer v »obstranju«, tako rekoč zreducirana na ostinatne vzorce, toda iz te osnove glasbeniki vedno izpeljejo izvirne nianse (Ta osnova v jazzu seveda ni revolucionarna, nasprotno, poslušanje obudi spomine na stare čase jazz rocka, v katerem se je dejansko zmiksalo veliko raznorodnih reči, bistvo pa je ostajalo isto – glasba kot melodično-ritmični formular, ki zna z nežnostjo in preciznostjo očarati slehernika.) V določenih kreativnih trenutkih izpod prstov vznikajo prav zanimivi artikli, četudi je vse skupaj zabetonirano na znanih vzorcih in šablonah. Noben solo, ki ga ponudijo, ni do te mere avtorski, da bi ga lahko izpostavili, vendar kot celota skladbe vseeno avtorsko polno (za)živijo in stremijo k nekakšni avtonomiji.

Gre za trio perfekcionistov, ki dobro ve, kako oblikovati zvočno podobo, da ne
bo mimogrede banalna
in površna.

Na plošči je enajst del, ki prehajajo eno v drugo brez pretiranih kontrastov, pa tudi sicer je izdelek stilno enovit. Če bi hoteli poiskati najsočnejši izvir, potem moramo izpostaviti krasno tehnično plat interpretacije, zanemarljiv ni niti zelo čist zvok, ki so ga sproducirali v Hymnos Studiu. Gre za trio perfekcionistov, ki dobro ve, kako oblikovati zvočno podobo, da ne bo mimogrede banalna in površna. Z gosti, ki so izbrani po meri in v maniri sloga, članom zasedbe to vsekakor vrhunsko uspeva. Kot preberemo na zavihku, v posameznih skladbah sodelujejo še Jaka Jarc (klaviature), Andraž Kržič (klaviature), Jan Sever (klavir), Ratko Žižić (bandoneon), Črt Remic (saksofon), Marta Kosturska (vokal), Andraž Polič (vokal in recitacija), Žiga Šercer (tolkala), Jan Tomšič (flavta) in Vasja Centrih (violina).

Pred nami je plošča, ki se pretežno ponuja jazzovskim sladokuscem, ljudem s profiliranim odnosom do stilnih variacij, vsekakor pa gre za nepogrešljivi del vsake jazzovske zbirke, ki prisega na minimalizem in avtorsko (pre)oblikovanje že slišanega.

Druga plošča, ravno tako izdana pri Celinki, je posebna po kraju snemanja. Kitarista Dua Aritmija Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa (oba navedena tudi kot glasbenika na orientalskem brenkalu saz, sicer pa člana kvinteta Aritmija, ki trenutno »počiva«) sta svoj izdelek posnela na ljubljanskih ulicah poleti 2011.

Kljub nenavadni »studijski« situaciji je plošča vrhunski izdelek, kar se tiče tonske čistosti in zvočnih kvalitet. Človek se resno zamisli nad smiselnostjo studijskega snemanja, če lahko tako obrušena zvočna slika nastane kar v samem srcu dogajanja, pred poslušalci, ki prihajajo in odhajajo, na lokaciji, ki je sama po sebi nemirna in hrupna. Tehnika seveda omogoča zelo natančno snemanje, a vseeno, presenečenje, ki ga ponuja tako »opucan« izdelek, je kar precejšnje, samo poslušanje posnetega materiala pa bo v veselje predvsem ljubiteljem zasanjanih in ležernih emocij. Četudi gre za pretežno avtorske skladbe ali priredbe znanih napevov, nas bo zagotovo prevzela radoživa interpretacija. Glasbenika sta polna navdiha in nekakšne poustvarjalne energije, ki poslušalca nemudoma vsrka vase. Tu ni nič narejeno za hec, vse je odigrano iz duše (in srca), z močjo iskrenih čustev. Studijsko miksanje, ki je gotovo poskrbelo za čiščenje balasta, plošči ne odvzame iskrivosti in spontanosti. Prisluhnemo lahko 11 skladbam, napaberkovanim iz različnih okolij, med njimi se znajde celo Sladko dete (Sweet Child O' Mine) od Guns N' Roses, dve pa sta ljudski, Merak je albanska in Bre vodeničare makedonska.

Včasih se iz ozadja pritihotapijo zvoki, ki spominjajo na najboljše čase etno-pop skupin, ki so prve odkrivale čar(obnost) ljudskega z »našega« juga.

Zvočna podoba plošče spominja na izdelke znanih poustvarjalcev balkanskega prostora. Včasih se iz ozadja pritihotapijo zvoki, ki spominjajo na najboljše čase etno-pop skupin, ki so prve odkrivale čar(obnost) ljudskega z »našega« juga. V prvi vrsti zagotovo kuka izza kitare Vlatko Stefanovski v vseh svojih podobah. Balkan je še vedno zakladnica navdihov, a se s svojimi »priseljenci« fantastično vključuje v skupni sredozemski bazen ritmov in melodij. Duo Aritmija je s ploščo dodal ton v zvočni mozaik z velikim občutkom za finese, za melodično dušo prostora, ki (v tem primeru) diha z ulice, iz urbane sredice. Vsekakor gre za ploščo, ki je polna nekakšne spravljivosti in mehkobe, zveni namreč preprosto in »lahkotno«, četudi govori zgodbo ljudstev, ki so stoletja brusila svoj izraz na nemirnem in bojevitem terenu.

NE SPREGLEJTE:


Vzvišena in razkrojena zvočna narativnost
četrtek, 27. december 2012
Vse drugače ali nič drugače
četrtek, 27. marec 2014
14. junija poletje otvarja Imago Sloveniae
sreda, 13. junij 2012
Življenje v ogledalu glasbe sveta
nedelja, 13. oktober 2013
Življenje kot v črni kroniki 
torek, 07. julij 2015
Živi posnetki na »suhi« plošči
nedelja, 30. september 2012
Ženski in drugi glasovi Druge godbe
torek, 26. maj 2015
Šalamonov kreativni homunkulus
petek, 28. oktober 2011
Čas, ki ga živimo, vedno dojamemo prepozno
sobota, 01. januar 2011
Čas za ves ta djézz
torek, 03. marec 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice