SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Bitka - Battalia

Bitka - Battalia

Tomaž Gržeta
19. oktober 2014

Plošča Bitka- Battalia priča, da sta orkestra na enako visoki (in sicer zares zavidno visoki) tehnični in umetniško pričevalni ravni muziciranja.
Plošča Bitka- Battalia priča, da sta orkestra na enako visoki (in sicer zares zavidno visoki) tehnični in umetniško pričevalni ravni muziciranja.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije & Zagrebački solisti:
Bitka – Battalia
(ZKP RTV Slo, 2014)

Naslov albuma sugerira borbo ali vsaj močan kontrast, na katerega nas pripravi tudi podatek, da bomo slišali dva godalna orkestra - vodilnega slovenskega (Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije) in vodilnega hrvaškega (Zagrebačke soliste).

Naslov albuma je sposojen od prve skladbe na sporedu - Battalie Heinricha Ignatza Bibera. Gre za enega izmed zgodnejših del v evropski glasbeni literaturi, ki ima povsem jasen programski značaj. Vendar nimajo vsi stavki značaja klasične baročne battalie - veliko je tudi humornih ali liričnih momentov - skratka, skladba je ljubljanskim filharmonikom omogočila razkazovanje širokega spektra barvnih odtenkov in tudi presenetljivo bogatega nabora godalnih tehnik, ki so bolj kot za barok značilne za glasbo 20. stoletja. Kljub borbenem vzdušju naslova pa spored preseneti s prevladujočo kontemplativnostjo in liričnostjo, ki morda najbolj veje iz skladbe Mantra Nane Forte ter posameznih odsekov Poslednje runde Osvalda Noéta Golijova in Koncerta za dva godalna orkestra Michaela Kempa Tippeta. V tem se hrvaški in slovenski orkester združita v uravnovešeno, homogeno zvočno telo kompaktnega zvoka in glasbene misli. S to točko pa tudi ljubljanski filharmoniki predajo besedo hrvaškim kolegom, ki nas na koncu očarajo z živahno, temperamentno, a tudi globoko ekspresivno interpretacijo Sonatine za godala Uroša Kreka.
 

Vtis ob poslušanju celotnega sporeda bi lahko opisal na tak način: ne gre toliko za borbo (battalio) dveh izvajalskih teles ali dveh različnih zvokov, kolikor gre za njuno združitev. Kot bi dve vojski šli na juriš ena proti drugi, ob trčenju (Koncert za dva orkestra) pa ne pride do razkroja, pokola, kakofonije - temveč do izjemno prijetne harmonije in združitve dveh vojsk v eno.

Praktično neopazen prehod med točkami, ki jih izvaja Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in tisto, ki jo slišimo v izvedbi Zagrebačkih solistov, priča, da sta orkestra na enako visoki (in sicer zares zavidno visoki) tehnični in umetniško pričevalni ravni muziciranja.

Vtis ob poslušanju celotnega sporeda bi lahko opisal na tak način: ne gre toliko za borbo (battalio) dveh izvajalskih teles ali dveh različnih zvokov, kolikor gre za njuno združitev. Kot bi dve vojski šli na juriš ena proti drugi, ob trčenju (Koncert za dva orkestra) pa ne pride do razkroja, pokola, kakofonije - temveč do izjemno prijetne harmonije in združitve dveh vojsk v eno. O takšnem združevanju dveh tradicij, ki raseta na skoraj istemu kulturnemu ozemlju in ki z glasbo brišeta meje, je spregovoril tudi skladatelj in trenutni predsednik Republike Hrvaške, dr. Ivo Josipović. Njegove besede najdemo ob zanimivem branju, ki nam ga je kot pojasnilo k posameznim skladbam pripravil umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, mag. Klemen Hvala.

Čemu pa sploh skupni album dveh ansamblov, ki oba gojita tako obsežen repertoar in dolgo tradicijo? V preteklem letu sta oba praznovala svoja velika jubileja - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije 30, Zagrebački solisti pa kar 60 let od svoje ustanovitve!


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice