SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Bogato rockersko izrazoslovje

Bogato rockersko izrazoslovje

Gašper Prus
30. junij 2012

V zasedbi Barka tone in bele plombe so zbrani eni bolj plodovitih glasbenikov domačega glasbenega polja.
V zasedbi Barka tone in bele plombe so zbrani eni bolj plodovitih glasbenikov domačega glasbenega polja.
Barka tone in bele plombe:
Jasna slika črni oblak (samozaložba, 2012)
Skladbe:
1. Veselje
2. Zadnjič za zmeraj
3. Pot je na drugi strani (kot nos)
4. Poslednji kupec
5. Druga pesem
6. Tujek v sandalih
7. Prozornost
8. Molk na plesišču
9. Sedim in ne zbežim

Zasedba Barka tone in bele plombe je potihem vzniknila pred dobrim letom in s prvimi nastopi dala slutiti, da misli resno. Misli resno predvsem z glasbenim podajanjem oziroma pristopom h komponiranju večplastnega rocka. Eden njenih prvih nastopov se je zgodil skoraj leto dni nazaj na Festivalu drugačne glasbe Trnje pri Pivki. Gre za svojevrstno legendo med domačimi festivali in bo letos potekal že štirinajsto leto zapored. Barka tone in bele plombe se je na tem festivalu predstavila kot suverena zasedba, ki izvaja hrupni rock, v katerem ujamemo mnogotere glasbene vzorce iz različnih, predvsem strunarskih vetrov. Težko opredeljiva muzika, ki bi jo nepoznavalci dekado ali dve nazaj označili za avantgardo. Vendar je v aktualnem času tako imenovana težje opredeljiva glasba veliko bolj prisotna tudi v kotlu domače glasbene produkcije, čeprav je težko trditi, da se je prijela tako kot drugod po svetu.

Kakorkoli, v zasedbi Barka tone in bele plombe so zbrani eni bolj plodovitih in v raziskovanje zagledanih glasbenikov domačega glasbenega polja. Vsaj dva izmed njih sta na sceni prisotna že od devetdesetih let. To sta Martin Ukmar (sicer kantavtor pod imenom Tovariš Strmoglavljen) in Andrej Fon, oba multiinštrumentalista, člana različnih delujočih in nedelujočih glasbenih zasedb (Kislu grozdje, Strahuljarji, Kraški Solisti), ki v aktualni zasedbi zasedata mesto kitarista. Poleg njiju je za ritmično podlago zadolžen bobnar Peter Šüklar, ki je nekoč tvoril perspektivno, a kratek čas delujočo zasedbo Manul. Četrti član v zasedbi je nihče drug kot Dani Kavaš, prepoznavni prekmurski lik, ki je svoj prvenec izdal v zgodnjih letih novega tisočletja, sicer pa je pesnik z veliko začetnico, hardkorovski kantavtor in nasploh eden izrazitejših domačih kantavtorjev.

Že nabor prepoznavnih članov da vedeti, da gre za prekaljene glasbenike, ki so se zbrali v tako imenovani superzasedbi, čeprav je ta oznaka v zadnjih letih precej izgubila na vrednosti. Tako imenovane superzasedbe se niso vedno obnesle, saj so prevečkrat predstavljale moštvo vrhunskih idej brez duše in srca. Na srečo v primeru Barke tone in bele plombe ni tako. Vonja po polovičarstvu tu ne boste zaznali, ga ni na obzorju.

Zasedba je sestavljena iz dveh Kraševcev in dveh Prekmurcev, se pravi iz dveh slovenskih regij, ki sta do danes navrgli nekaj izrazitejših glasbenih imen, čeprav se zdi, da je kraški zvok, če ga lahko tako imenujemo, nekoliko bolj prisoten. Eden od razlogov je zagotovo ta, da sta kitarista pač Kraševca, alter rockovski zvok Krasa pa ima svoj prepoznavni in prodorni zven.

Zvok zasedbe Barka tone in bele plombe, ki je ujet na prvencu z naslovom Jasna slika črni oblak je vihrav, zajezen, spet iztrgan z verige, izredno dinamičen in nasploh precej bogat, in to četudi so v zvočni sliki prisotni le bobni, vokal in dve kitari. Zaradi odsotnosti bas kitare postava torej ni povsem klasična, sta si pa zato kitari med seboj popolnoma različni. Tista, ki jo igra Andrej Fon, je povsem čista, brez dodatnega popačenja, ostra kot britev in pankovsko zveneča. Tista, ki jo igra Martin Ukmar, pa zveni basovsko, ima blagi vonj po metalski distorziji in na trenutke v tandemu z bobnom tvori ritem sekcijo.

Kavaš odlično obvladuje obračanje besed znotraj kitic ali refrenov v kaotično hudomušnost in pozitivno norost.

Vendar pozor: v zasedbi imajo vsi štirje člani enako odmerjene pozicije. Ni izstopajočega člena, razen besed Danija Kavaša, ki jih ta podaja v svojem prepoznavnem slogu. Kritična, polabstraktna besedila, ki se dotikajo aktualnih zadev, so večpomenska. Kavaš odlično obvladuje obračanje besed znotraj kitic ali refrenov v kaotično hudomušnost in pozitivno norost. Vsa besedila so seveda v slovenskem jeziku, v njem se Kavaš znajde najbolje. Edina pripomba na račun vokala je, da skozi vseh devet skladb besede podaja v stilu »spoken word«, zaradi česar postaja vokal občasno monoton, kar pa bi zlahka popravila že odpeta kitica ali dve. Na tem mestu ima zasedba zagotovo še dovolj prostora za razširitev oblike.

Pogosto se potapljajo v psihedelično zavlačevanje, vendar znajo odnehati v trenutkih, ko je posamezna tema ali zgodba še dovolj naelektrena.

Glede na široko poznavalsko glasbeno polje si glasbeniki v lastnem izrazu privoščijo marsikaj ter se pri tem zanašajo na svoj občutek za aranžiranje. Pogosto se potapljajo v psihedelično zavlačevanje, vendar znajo odnehati v trenutkih, ko je posamezna tema ali zgodba še dovolj naelektrena. Veliko je aludiranja na ta ali oni bend, vendar fantom vselej uspeva ohranjati barvito in predvsem avtorsko sliko. Čutimo vonj po ameriškem noise rocku, avant nastavkih, predvsem pa je v prvi vrsti prisoten močan duh punk estetike. Vendar ne katerekoli. Morda je to posledica Kavaševega načina podajanja besed, vsekakor pa je skupni imenovalec (tudi zvokovne plati) plošče zasedba Dead Kennedys in njena druga, psihedelična punk mojstrovina Plastic Surgery Disasters. Ne moremo zaobiti niti domače zasedbe Žoambo Žoet Workestrao in njenih zaslug za to, da je dotični izraz na domačem glasbenem polju sploh prisoten.

Kvartetu Barka tone in bele plombe je uspelo v kratkem času zložiti pravo malo mojstrovino, ki nakazuje razsežnost tega odličnega sestava. Na nekaterih mestih je še nekaj prostora za dodelavo, vendar vsekakor že lahko začutimo ustvarjalni naboj, ki obljublja nadaljevanje zgodbe.

NE SPREGLEJTE:


PovezoOovanja – Glasbeni dogodek zasedbe oOo Freeo
četrtek, 20. november 2014
Žanrska mavrica v simfo estetiki
sobota, 08. september 2012
Še vedno iskre
sreda, 04. julij 2012
Čista in še večja jeba – Mi2
ponedeljek, 09. februar 2015
Čez znamenito zebro in nazaj
četrtek, 20. november 2014
Čao Portorož
torek, 07. januar 2014
»Vi, častilci zlatnikov, vi niste moji ljudje!«
sreda, 22. julij 2015
»To smo mi, v dobrem in slabem«
četrtek, 02. april 2015
»Tišina«, ki rjove
nedelja, 12. april 2015
»Naša kaseta bo kvazipank«
sreda, 24. avgust 2011

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice