SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Čez dan butično, zvečer pa eruptivno in uživaško

Čez dan butično, zvečer pa eruptivno in uživaško

Jože Štucin
23. julij 2013

Bilo je zabavno, na trenutke res adrenalinsko, čeprav, resnici na ljubo, nič nevarno, še manj kot obredni pogo, ki se je proti polnoči vedno razvil in je v svoj krog potegnil najbolj žive ustvarjalce pankovskega »razgrajanja«. (Foto: Jože Štucin)
Bilo je zabavno, na trenutke res adrenalinsko, čeprav, resnici na ljubo, nič nevarno, še manj kot obredni pogo, ki se je proti polnoči vedno razvil in je v svoj krog potegnil najbolj žive ustvarjalce pankovskega »razgrajanja«. (Foto: Jože Štucin)

Tolmin postaja festivalsko velemesto. Predvsem glasbeni dogodki privabljajo množice na Sotočje, kjer je sicer krasna okolica za prireditveno dejavnost, glede ostale infrastrukture pa še vedno velja, da je dobrodošla dobršna mera iznajdljivosti in praktičnosti organizatorjev, da izvedejo vse potrebno. Problematično je kampiranje, ki je divje, da bolj divje skoraj ne more biti, plaža je seveda tudi romantično naravna, vse ostalo pa se vedno izteče v zadovoljstvo vseh udeležencev.

Poletje bo postreglo s štirimi velikimi festivali, med katerimi je Punk Rock Holiday 1.3 ravno zaprl vrata (kot uvertura je bil bolj komorno obiskan, neuradno se govori o številu od 1000 do 1200 obiskovalcev, vsekakor slabše, kot so organizatorji upali), v času med 21. in 27. julijem so prizorišče zasedli metalci, Metaldays naj bi bil polno razprodan, takoj za metalci bo na Sotočju zazvenela imenitna Sajeta, kreativni tabor, kjer se po pravilu zgodi največ zanimivih koncertov, avgust pa bo nato gostil še reggae glasbenike na festivalu Overjam.

Sotočje bo torej letos trepetalo v različnih ritmih, klientela pa bo v vsaj treh primerih podobna – mladina si samo preobleče majčke in zamenja modne dodatke. V kolikor bo Sotočje zdržalo to fronto in množico radoživih in sproščenih dopustnikov, se lahko nadejamo, da bo Tolmin festivalsko središče Slovenije tudi v prihodnjih sezonah.

Če kritično povzamemo, bo največ zanimivega, v smislu pestrosti, umetniških praks in inovativnosti, ponudila Sajeta, ki je seveda tudi popolnoma nekomercialen festival, tak, ki na kup zbobna zanimive ljudi za majhen denar, ti pa s seboj prinesejo veliko dobre glasbe in ekskluzivnih pristopov k muziciranju.

Punkovske počitnice,
 

Če je čez dan koncertna dejavnost delovala bolj butično in komorno, pa se je vsak večer vzdušje stopnjevalo do vrelišča, do pravih uživaških erupcij pod glavnim odrom in serijskim skokom z odra.

ki so se zgodile v Tolminu sredi julija, so vibrirale v znamenju poletnega vzdušja, relativno hladne Soče, v kateri so se namakali le najpogumnejši, in občasnih »streznitev« z neba. Dež, ki je kampiste nekajkrat namočil, ni bil moteč, bil je poletna mana, ki prija razgretim dušam in strastem.
Oba odra, glavni in manjši na Sotočju, sta izmenično ponujala toliko glasbe, da je ni bilo mogoče použiti v celoti. Zvočna scena se je odvijala preko celega dne, lista nastopajočih pa je bila raznolika in pisana. Že bežen prelet skozi dogajanje je poslušalcu postregel z vsemi možnimi zvrstmi punka, umanjkale so v glavnem samo najbolj ortodoksne in prvinske oblike, ki so očitno že davno klonile pod pezo komercializacije in pop(ularnih) mutacij. Čeprav se tudi te sledi še vlečejo. Recimo, zasedba Propaghandi še užge na stare strune, tudi H2O je sekala z jeznimi jeziki, Anti-Flag pa je prava zvezda političnega (anti)marketa.

Prireditev, na kateri ni bilo toliko ljudi, kot so pričakovali, je vseeno pustila precej lepih vtisov in doživetij. Festivalu mogoče manjka nekaj več izvirne promocije, še kakšen dodaten argument, da so prav punk rock počitnice tisto pravo, najboljše, najbolj atraktivno. Srčno upamo, da se organizator ne bo ustrašil slabšega obiska in bo nadaljeval s ponudbo tudi prihodnje leto.

Punk se je kot glasbena zvrst, če sodimo po nastopajočih skupinah, precej popovsko profiliral. Vsebinsko je še vedno »hud« in kritičen, še vedno rad zaropota v smislu »fuck the system« jeznoritosti, a krik pade med poslušalce bolj kot kakšna meditacijska mantra brez učinka, kot stilna metafora, kot žurovski zapik na zabavi.

Če je čez dan koncertna dejavnost delovala bolj butično in komorno (na kakšnem nastopu se je zbralo le po par deset poslušalcev, ki jih je radovednost zvlekla iz njihovih taborov, razmetanih po grmovju ob Soči), pa se je vsak večer vzdušje stopnjevalo do vrelišča, do pravih uživaških erupcij pod glavnim odrom in serijskim skokom z odra. Oder brez ograje se je izkazal za imeniten prispevek k socializacijskemu kontaktu glasbenikov z občinstvom. Kljub varnostnikom, ki so za vsak primer stali na odru in preveč razgrete »obiskovalce« nežno odlagali nazaj med občinstvo, do kakšnih omembe vrednih incidentov ni prišlo. Nasprotno, zdi se, da je vsem ustrezal tak neposreden koncertni »full contact« – muzičisti so se še bolj zagreli med svojim izvajanjem, skakalci pa so doživljali svoj sekundni občutek sreče ob skoku z odra v naročje prijaznih lovilcev. Bilo je zabavno, na trenutke res adrenalinsko, čeprav, resnici na ljubo, nič nevarno, še manj kot obredni pogo, ki se je proti polnoči vedno razvil in je v svoj krog potegnil najbolj žive ustvarjalce pankovskega »razgrajanja«. Evo, bilo je prijazno, energetsko, sproščujoče, antistresno, da ne rečemo celo miroljubno.

Punk se je kot glasbena zvrst, če sodimo po nastopajočih skupinah, precej popovsko profiliral. Vsebinsko je še vedno »hud« in kritičen, še vedno rad zaropota v smislu »fuck the system« jeznoritosti, a krik pade med poslušalce bolj kot kakšna meditacijska mantra brez učinka, kot stilna metafora, kot žurovski zapik na zabavi. Vpliv bendov (Green Day, The Offspring, Blink 182 …), ki so punk počlovečili na youtube vatle in ga raztopili na milijonske množice občudovalcev, je očitno večji, kot bi si želeli. Veliko punka je zato zelo melodičnega, skoraj liričnega, polnega akordov in mehkih zvočnih obkladkov. Če pričakuješ strašno ostrino, kmalu uvidiš, kako je v procesu založniške produkcije nož otopel in ni več sposoben niti pošteno ošiliti svinčnika, kaj šele »zaklati« sistema. Pa nič zato, punkovskim počitnicam to ni škodilo; mladež, ki je par dni preživela na Sotočju, se bo zagotovo vrnila v ta raj na kakšnega od naslednjih festivalov, ki se še obetajo. 

Fotogalerija



› celotna galerija


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice