SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > koncerti > Hameln 1284: Čarobna piščal

Hameln 1284: Čarobna piščal

Tomaž Gržeta
25. maj 2014

Dogodek je deloval kot svojevrstna posebnost zaradi svoje glasbeno-dramske zasnove in specifične tematike. (Foto: Marko Zaplatil)
Dogodek je deloval kot svojevrstna posebnost zaradi svoje glasbeno-dramske zasnove in specifične tematike. (Foto: Marko Zaplatil)
Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu
Hameln 1284: Čarobna piščal,
22. 4. 2014, Atrij ZRC SAZU
Norbert Rodenkirchen, srednjeveške prečne flavte, srednjeveška harfe
Tadej Pišek, dramski igralec

 

Čarobna piščal je naslov, ki nas najprej spomni na Mozarta. Vendar gre tokrat za veliko starejšo zgodbo. Drugi koncert četrte sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je za temo vzel precej grozljivo srednjeveško legendo, vpeto v zgodovino nemškega mesta Hameln. Gre pravzaprav za več zgodb, ki nihajo med zgodovinskimi poročili in mitologiziranimi, nepojasnjenimi, po vsej verjetnosti ne v celoti izmišljenimi dogodki. Zgodba o čudežnem piskaču, ki naj bi z igranjem na svojo piščal pregnal iz mesta Hameln vse podgane in miši, je skozi čas dobila nadaljevanje: ker piskač za uslugo, ki jo je s tem naredil meščanom, ni dobil primernega plačila, se je čez nekaj časa vrnil v mesto – in tokrat je s svojim čarobnim muziciranjem začaral mestne otroke ter jih skoraj vse odpeljal v bližnji gozd, iz katerega se nikoli niso vrnili ...

Poleg podgan, neposredne asociacije na kugo in ostale bolezni, ki so mučile evropska mesta v srednjem veku, v tej zgodbi prepoznamo fascinacijo nad srednjeveškimi potujočimi glasbeniki, minnesängerji. Ti umetniki so bili iz perspektive prebivalcev nekega kraja vedno eksotični prišleki, njihovo poreklo pogosto ni bilo razkrito, talent in znanje pa nepojasnjena. Skozi pesem in ples so pripovedovali zgodbe, ki so povezovale staro pogansko (germansko ali slovansko) mitologijo s skrivnostnimi dogodki iz ne tako davnih časov že pokristjanjene Evrope. Take pripovedi so se zaradi svoje poučnosti, zgodovinske pričevalnosti ali preprosto zaradi privlačne skrivnostnosti ohranjale skozi stoletja. Zato ne preseneča, da zgodbo o piskaču iz Hamelna poznamo tudi v različici, ki sta jo na začetku 19. stoletja z zapisom ovekovečila brata Grimm.

Na srednjeveških prečnih flavtah jih je predstavil Norbert Rodenkirchen, ki je poslušalce očaral predvsem z lepoto tona, ki ga je izvabljal iz prečnih flavt različnih uglasitev, pa tudi z izjemno muzikalnostjo in spretnim improviziranjem na melodične fragmente srednjeveških napevov.

Ljubljanskim poslušalcem, ki so se zbrali v Atriju ZRC SAZU, sta opisano zgodbo predstavila Norbert Rodenkirchen na srednjeveških prečnih flavtah in dramski igralec Tadej Pišek. Ta je med glasbenimi točkami bral citate iz starih poročil o dogodkih iz leta 1284 v Hamelnu, citate raznih sočasnih pesmi in molitev ter odlomke pripovedi izpod peresa bratov Grimm. Glasbeni del večera so sestavljale pesmi srednjeveških potujočih glasbenikov, ki so bile za to priložnost izbrane ravno zaradi svoje časovne in prostorske bližine dogodkom v Hamelnu. Tako so se na sporedu znašla dela Vislava III. Rügenskega (1265–1325), Petra von Ahrberga (1350–1386) in Heinricha Frauenloba (1260–1318) ter nekaj staroslovanskih napevov in plesov. Na srednjeveških prečnih flavtah jih je predstavil Norbert Rodenkirchen, ki je poslušalce očaral predvsem z lepoto tona, ki ga je izvabljal iz prečnih flavt različnih uglasitev, pa tudi z izjemno muzikalnostjo in spretnim improviziranjem na melodične fragmente srednjeveških napevov. S kraguljčki, privezanimi na nogo, je spretno poudaril ritmično komponento nekaterih plesnih melodij. Virtuoza na srednjeveških pihalih in harfi slovenski ljubitelji stare glasbe sicer poznajo iz zasedb Sequentia in Dialogus, s katerima je večkrat nastopil na Festivalu Radovljica. Besedila (v prevodu Domna Marinčiča), ki jih je interpretiral Tadej Pišek, je Rodenkirchen ponekod spremljal z improvizacijo na srednjeveški harfi, s čimer se je zvočni vtis glasbenega dogodka še bolj približal avtentičnemu vzdušju, stkanem okrog skrivnostnega pripovedovalca, ki je ob večerih zbrani družbi pripovedoval še bolj skrivnostne, a vendar poučne zgodbe iz preteklosti.

Dogodek je deloval kot svojevrstna posebnost zaradi svoje glasbeno-dramske zasnove in specifične tematike. Kljub visoki ravni interpretacije žal ni privabil toliko poslušalcev, kot smo jih vajeni pri izvedbah baročnega repertoarja v sklopu istega koncertnega cikla, je pa vsekakor kot posebnost in osvežitev obogatil glasbeno dogajanje naše prestolnice.


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice