SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > In Borghesia ustvari … ploščo

In Borghesia ustvari … ploščo

Miroslav Akrapović
20. september 2014

Če je nekoč Borghesia slovela po udarni telesni elektroniki, katere lirična konica se je ostro in hitro zarezovala v poslušalčevo tkivo, smo danes priče poglobljeni melodični mantri, ki jo je treba dozirati na dolgi rok.
Če je nekoč Borghesia slovela po udarni telesni elektroniki, katere lirična konica se je ostro in hitro zarezovala v poslušalčevo tkivo, smo danes priče poglobljeni melodični mantri, ki jo je treba dozirati na dolgi rok.

Borghesia:
And Man Created God (Metropolis Records, 2014)

Če sledimo logiki iz naslova And Man Created God, novega albuma Borghesie, potem je ta skupina ustvarila sofisticirano sodoben pop. Pop kot godbeno žanrsko oznako, ki ima ta trenutek, ne glede na alternativna in podtalna parafraziranja slednje, zagotovo največjo moč pri (pre)oblikovanju množičnega mnenja. Kajti mnenje tistih množic iz domačih in tujih logov, ki se (ne)sprašujejo o počelih in načelih vstajniških gibanj, Slavoja Žižka in Laibacha, jim ponuja novi album skupine Borghesia s svojo umetniško-aktivistično spiralo, katere namen je, da šele zaživi v narodovem telesu. Povedano drugače, album And Man Created God je glasbeno delo s popolnoma odkrito agitacijo in hkratno konfrontacijo. Borghesia ni bila nikoli le skupina, ki raziskuje udarnost in preudarnost zvokovnih prvin, kar jo je v osemdesetih let prejšnjega stoletja postavilo ob bok evropsko in svetovno uspešnim varovancem kultne belgijske založbe PIAS (op. avt., Play It Again Sam). Borghesia je bila že v tistem času podpisovanja vernosti in zavezanosti omenjeni glasbeni hiši kultni glasbeni mejnik za razmere na tedanji jugoslovanski in slovenski glasbeni ter družbenopolitični sceni. In to v času, ko sta že sam spomin ali omemba besede »buržoazija« veljala za prevratniško in protidržavno dejanje. Lahko bi potem sklepali, da sta imeli tako Borghesia kot Laibach enako (r)evolucijsko pot. A ta primerjava glasbeno-umetniških podob zdrži le v okviru tistega osamosvojitvenega kodeksa, ki ne glede na včerajšnje, današnje in jutrišnje politične projekcije pravi in dokazuje, da je bil punk prej (op. avt., Punk je bil prej: 25 let punka pod Slovenci). V tem spominsko-teoretskem zborniku, ki je izšel leta 2003, ni Žižka (?), je pa Borghesia. To, da se akterji danes usodno srečajo na albumu And Man Created God, ostaja slej ko prej v sferah popularne kulture in ni, žal, nič več »neočekivano« (op. avt., znameniti refren skupine Borghesia iz skladbe U crnom). Česar pa nikakor ne bi mogli reči za skladbo 194, ki jo formulira Manifest za spremembo palestinskih študentov iz Gaze in katere zvočno-lirični obseg presega splošno pojmovanje večnega bližnjevzhodnega konflikta. 

Ko se Borghesia danes ozira na regionalno oziroma lokalno problematiko, ki se tiče življenja vseh nas, je vizionarska in polna neusahljive ustvarjalnosti. Če pa svoj uporniški in razumniški glasbeni besednjak projicira na globalnih 99 % zemljanov, postane predvidljivo prepoznavna, v čemer je velika nevarnost, da se potopi v preveliko lužo žižkovskega malikovanja uporništva novodobnim družbenim ureditvam.

Ko se Borghesia danes ozira na regionalno oziroma lokalno problematiko, ki se tiče življenja vseh nas, je vizionarska in polna neusahljive ustvarjalnosti. Če pa svoj uporniški in razumniški glasbeni besednjak projicira na globalnih 99 % zemljanov, postane predvidljivo prepoznavna, v čemer je velika nevarnost, da se potopi v preveliko lužo žižkovskega malikovanja uporništva novodobnim družbenim ureditvam. Do slednjih ima Borghesia svoje neoporečno stališče, ki vleče korenine še iz časov zgodnjih del – od Ljubav je hladnija od smrti prek Ogolelega mesta pa vse do Resistance – in kot takšno se mi zdi resnično razumniško in osveščeno par excellence, brez potrebe po dodatni filozofiji ali kakršnemkoli spogledovanju s popularnimi sproščujočimi se vedami. V dokaz temu neuničljivemu duhu in uporniški drži je dovolj, da slišite skladbe C'est La Guerra, Kaufen Macht Frei (Buy Baby Buy) in Para Todos Todo. Ob tem bi lahko sklepali, da Borghesia kljub dvajsetletnemu studijskemu premoru ni dosti spremenila frekvence svojega glasbenega izraza. Z nujnim poudarkom, da so številni gostujoči prvoborci domače kakovostne glasbene scene prinesli duetu Aldo Ivančič & Dario Seraval prepotrebno aranžersko globino. Če je nekoč Borghesia slovela po udarni telesni elektroniki (op. avt., electronic body music), katere lirična konica se je ostro in hitro zarezovala v poslušalčevo tkivo, smo danes priče poglobljeni melodični mantri, ki jo je treba dozirati na dolgi rok. Album And Man Created God bo razmehčal nostalgike, toda lahko bi bil tudi nepogrešljivi koncertni povezovalec z zimzeleno preteklostjo skupine, ki jo mora domači avantgardni podmladek šele odkriti.

NE SPREGLEJTE:


Ne verjamemo nikomur
torek, 15. julij 2014
Lolita goes pop
sobota, 14. februar 2015
»Mi«
četrtek, 27. marec 2014
V spomin Branetu Bitencu
četrtek, 11. september 2014
S prvim korakom odločno naprej
petek, 29. marec 2013
Nepregledno, nepredvidljivo, avtorsko in z odličnimi bobni
sreda, 30. april 2014
Najdaljša cesta
sreda, 30. april 2014
Najbolj krvava plošča Dan D. Naj vam tekne.
sreda, 08. april 2015
Iskrive sanje o mladosti
sreda, 05. februar 2014
Čez znamenito zebro in nazaj
četrtek, 20. november 2014

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice