SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Kitare vračajo udarec!

Kitare vračajo udarec!

Borja Močnik
31. avgust 2011

Premišljen izdelek organiziranega hrupa in natančne produkcije.
Premišljen izdelek organiziranega hrupa in natančne produkcije.
Moveknowledgement
Pump Down!!!
(Beton records, 2011)

Zasedba Moveknowledgement je na slovensko sceno udarila leta 2003 s plato Sun Sun. Takrat je veljala za ušesu prijazen crossover bend, ki igra izjemno melodične viže z dvema vokalistoma in pihalno sekcijo na čelu. Namešanko slogov bi še najlažje označili kot nekakšen post acid jazz, spoj funka, rocka, hiphopa in jazza. Seveda pa je ne moremo umestiti v takrat že pokopano kategorijo acid jazza, ki je po cvetenju v devetdesetih letih (predvsem v Veliki Britaniji) hitro uvenel, a je imel v zlatih letih močne slovenske protagoniste v obliki skupine Heavy Les Wanted.

Po prehodni plati Ant People so člani Moveknowledgement v zreducirani postavi peterke začeli delati hrup s projektom Listen to Nebukadnezar, ki je taco še najbolj molil proti napol improviziranemu novodobnemu dubu, žanru, ki se je v zadnjih desetih letih najobsežneje razpasel po francoskem prostoru. Potem je sledilo zatišje štirih let, in zdaj se je zasedba »vrnila« glasno, najglasneje doslej. V resnici se sploh ni vrnila, saj ni nikamor odšla in je sproti izpeljala še stranski projekt Moveknowledgement Free Pop Orchestra in kup drugih (samostojnih) odvodov. Čeprav Pump Down!!! na prvi posluh deluje povsem drugače kot prejšnje plate, gre dejansko za določeno zvočno radikalizacijo, kjer kraljujejo kitarski rifi. Gre za domiseln poizkus v formi »kontroliranega« postrocka, saj se kljub masivnosti ritem sekcije in kitar aranžmajsko giblje že skoraj v polju popa. Strukture so jasne, včasih enostavne, zvok poln, a nikoli prenasičen. Vsak element stoji na svojem mestu, nekih nepričakovanih, sproščenih prekrivanj inštrumentov ne slišimo. Pump Down!!! je zvočno izjemno zanimiv, poseben izdelek; po eni strani je distorziran, saturiran in okusno prežgan, po drugi pa precej sproduciran, obdelan, skoraj spoliran, a vendar nikoli sterilen.

Pump Down!!! je najbolj kompakten, v formi preprost, a žanrsko razvejan izdelek zasedbe doslej. Izjemno elegantno se ji je posrečilo vključiti razne, predvsem sodobne vplive postrocka in synth-popa, in to ne na način klišejskega prevzemanja obrazcev, temveč skozi avtorsko predelavo.

Ta dvojnost je povezana z načinom nastajanja plošče. Material na prejšnjem albumu, Listen to Nebukadnezar, je nastajal preko »spontanega« preigravanja na vajah, drugače povedano, iz jamov so nastajale strukture in potem komadi. Novi plošček je nastajal skozi povsem drugačen, bolj kontroliran pristop. Ideje, skice so člani najprej položili v kompjuter, potem pa so se odločili, kaj sploh paše v določen komad; niso porabili vseh idej, ene so morale pač odleteti. Tako glavnina ni niti približno tako razsuta ali razmetana kot prejšnji podvigi. In to je glavno presenečenje albuma, celo večje od skoraj perverznega izkoriščanja kitar, saj gre navsezadnje za bend, ki prisega na bolj razrahljano formo in pušča prostor za variacije in »gruvanje«, pa naj gre za posnetke ali za žive špile. Tokrat je prvič jasno določeno, kdaj kdo igra in kaj, vse je zelo disciplinirano, manj spontano. Kot je rekel Miha Šajina, klaviaturist in producent albuma, so postali »malo sužnji komadov«. A da cela stvar le ne bi zašla v preveč plastične vode, so določene rešitve le spet našli preko jamov. Ta proces se je v celoti izkazal za učinkovito formulo. Pump Down!!! je najbolj kompakten, v formi preprost, a žanrsko razvejan izdelek zasedbe doslej. Izjemno elegantno se ji je posrečilo vključiti razne, predvsem sodobne vplive postrocka in synth-popa, in to ne na način klišejskega prevzemanja obrazcev, temveč skozi avtorsko predelavo. Malo ironično je morda edini del, kjer stvar deluje nekoliko bolj vpeta v jasno strukturno formo formalizirane estetike, prav crossoverski naslovni posnetek.

Frontman zasedbe N'toko z vsako ploščo vse bolje razume, kako umeščati vokale, kar pravzaprav glede na njegovo odrsko kilometrino niti ne čudi. Besedila so večinoma bistro nametani fragmenti, igrive metafore, ki referirajo na razne kontekste sodobne popularne kulture, in ne prave linearne naracije; in to je v sci-fi rocku Moveknowledgementov edino prav in povsem v skladu z inštrumentacijo.

Zdi se, da tako kot N'toko samostojno, tudi njegova zasedba res pomeni enega najpomembnejših aktualnih popularnoglasbenih utripov ali momentov v slovenskem prostoru.

Zdi se, da tako kot N'toko samostojno, tudi njegova zasedba res pomeni enega najpomembnejših aktualnih popularnoglasbenih utripov ali momentov v slovenskem prostoru. Pa ne zaradi argumentov, ki jih podaja večina kritikov, da namreč zasedba »presega« lokalne okvire in je v stiku z mednarodnimi trendi, temveč zato, ker se pri novih projektih ne boji novih trikov, novih (žanrskih) prijemov, takih, ki niso predvidljivi, in ker hkrati ostaja sveža tako na nosilcu zvoka kot v živo. Populistično žanrski bendi, kot so denimo Elvis Jackson, ponavadi ne znajo posneti konsistentnega albuma, medtem ko se Move-om posreči posneti izjemno celovit izdelek, ki se z vsakim posnetkom (pa tudi znotraj vsakega posebej) spogleduje z različnimi oblikami postrocka, noisa pa spet drugič synthoidnega elektra in tretjič že skoraj bluesa, vendar kljub temu drži skupaj kot neostik. Pump Down!!! je premišljen, nefilingerski izdelek organiziranega hrupa, natančne produkcije, ki premore dovolj zrnatosti, potrebne v žanru, na robovih katerega se sprehaja.

NE SPREGLEJTE:


Težje je biti dober raper kot dober »eksperimentator«
torek, 15. marec 2011
Sam svoj kralj
petek, 24. julij 2015
Prst usode
četrtek, 20. marec 2014
Perpetualno zorenje
sobota, 13. september 2014
Kraljestvo sintetizatorjev zvoka
četrtek, 28. februar 2013
Karavana nove glasbene ustvarjalnosti
četrtek, 10. september 2015
Žanrska mavrica v simfo estetiki
sobota, 08. september 2012
Še vedno iskre
sreda, 04. julij 2012
Čista in še večja jeba – Mi2
ponedeljek, 09. februar 2015
Čez znamenito zebro in nazaj
četrtek, 20. november 2014

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice