SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Kratko, počasno in večplastno

Kratko, počasno in večplastno

Borja Močnik
30. november 2014

Green Room je umazan, šumeč, lo-fi, zapacan izdelek. Z izjemno počasnim tempom, zaprašenimi sempli in domiselnimi aranžmaji.
Green Room je umazan, šumeč, lo-fi, zapacan izdelek. Z izjemno počasnim tempom, zaprašenimi sempli in domiselnimi aranžmaji.
Žiga Murko:
Green Room
(samozaložba, 2014) 

Los Angeles s svojo neskončno okolico je bil v preteklosti stičišče marsikatere scene. Zadnja leta je epicenter precej ohlapne scene instrumentalnega hiphopa in elektronike, ki se ji pogosto na kratko reče kar beats. Seveda je vse skupaj bolj zapleteno, saj izraz združuje več različnih zvočnosti in okolij. Pri lociranju, definiranju scene gre pač pogosto za poenostavljanja. Najlažje blefiramo, če rečemo, da je ta tako vsaj izjemno razvejana. In ena plat je počasna in zibajoča, zadimljena. Idej ne črpa samo iz zlatega hiphopa 90. let, ampak tudi iz istočasnega r&b-ja in soula, tudi starejšega jazza.

In točno v to zvočnost se je potunkal Žiga Murko, ki smo ga v preteklosti opazili v raznih (jazzovskih) navezah kot klasičnega pozavnista. Potem je začel svojo pozavno utapljati v efektih in končno je začel pacati bite. Tako se zadnje leto posveča produkciji, ki ni nujno vezana na njegov prvi instrument. Je eden redkih pri nas, ki razume sodobne poslušalske navade. Te narekujejo konstantno prisotnost. Vsakodnevno samopromocijo. Med (mladimi) producenti jih ni veliko, ki objavljajo nov posnetek vsak teden ali dva. Murko je ubral to taktiko in rezultati so že tu. Green Room je kratek, a prvi konkretni, zaokroženi korak po vseh drobcih, ki nam jih je mladinec serviral.

Pri sodobnih bitih najdemo ideološki razcep. Nekateri producenti stavijo na svetleč, čimbolj glasen in čist zvok. Na spoliranost, ki udari v klubovju. Murko ni med njimi. Green Room spada namreč v tisto drugo srenjo, je umazan, šumeč, nizko kvaliteten, zapacan izdelek. Posnema zvok, ki je značilen za trak, tako za stare snemalnike kot tudi čisto navadne kasete. Z izjemno počasnim tempom, zaprašenimi sempli in domiselnimi aranžmaji. Je pa tudi izjemno kratek. Kratka plošča kratkih komadov, ki komaj preleze petnajst minut. Kar ni nenavadno. Žanr bitov je žanr skicirka, kjer je povprečje dolžine posnetkov zlezlo pod znamko dveh minut. Pogosto ne gre za nič več kot nametavanje idej. Kratka poslušalska koncentracija, kratki komadi. Če bi torej vztrajali pri oznaki albuma, gre tu morda za najkrajši album v zgodovini slovenske popularne glasbe. Ali pa vsaj za enega najkrajših.

Kar zmanjka miniaturki Green Room pri razgibanosti, Murko nadoknadi z žmohtom. Z zvokom, kot se šika in kot ga obvlada le redkokateri (hiphoperski) zanesenjak pri nas. Murko morda visi v zeleni sobi, a še zdaleč ni več zelenec. 

Murkovo mreženje se je očitno obrestovalo, saj na mali plošči slišimo tri ameriške goste, in sicer dva emsija, Jalala Salama in princebasa, ter precej uveljavljenega producenta ShunGuja, tu in tam pa tudi njegovo pozavno. Te se v bistvu kar malo izogiba. Tako ta ni edini Murkov pečat; uspelo mu je, da ni več popredalčkan kot »tisti pozavnist, ki kuca bite«. In za konec kliše, posnetek z vokali Biggieja Smallsa oziroma Notorious B.I.G.-ja. Kar zmanjka miniaturki Green Room pri razgibanosti, Murko nadoknadi z žmohtom. Z zvokom, kot se šika in kot ga obvlada le redkokateri (hiphoperski) zanesenjak pri nas. Murko morda visi v zeleni sobi, a še zdaleč ni več zelenec. 

NE SPREGLEJTE:


Obala ima bite!
nedelja, 10. maj 2015
Novo poglavje slovenske elektronike?
sreda, 13. maj 2015
Najbolj prepričljiva zbirka domače (ob)elektronske produkcije doslej?
petek, 29. avgust 2014
Izrazito dvorezen meč
četrtek, 06. avgust 2015
Urbano dejanje: malo mešano na ža(n)ru 
četrtek, 16. julij 2015
Sramežljivo zadržani elektronski biser
sobota, 23. marec 2013
Basovske turbine
ponedeljek, 07. julij 2014
Ženski in drugi glasovi Druge godbe
torek, 26. maj 2015
Vrnitev h koreninam
petek, 13. marec 2015
Trip hop s črno-bele fotografije
četrtek, 13. november 2014

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice