SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > koncerti > Križanke znova v ekstazi

Križanke znova v ekstazi

Tanja Benedik
04. junij 2012

Perpetuum Jazzile in dirigent Peder Karlsson na koncertu v Križankah. (foto: arhiv zasedbe)
Perpetuum Jazzile in dirigent Peder Karlsson na koncertu v Križankah. (foto: arhiv zasedbe)
Perpetuum Jazzile
Križanke, Ljubljana,
29. 5. 2012

Na poletnem koncertu našega edinega večjega zbora, ki se ukvarja izključno z vokalno jazzovsko in pop glasbo, smo imeli priložnost slišati kar nekaj uspešnic, ki niso na novo naštudirane. Mogoče ravno prav, saj tako lahko primerjamo obdobje prejšnjega umetniškega vodje z novim, Švedom Pedrom Karlssonom. Perpetuum Jazzile je zbor, ki je, lahko rečemo, začetnik te zvrsti zborovskega petja na Slovenskem. Še kot Gaudeamus je oral ledino in že takrat je s prvo delavnico pod vodstvom Warda Swingla nakazoval, da za napredek potrebuje posebno roko. Po menjavi imena in vodstva je s Tomažem Kozlevčarjem pridobil dobrega aranžerja (ker jih pri nas pač ni bilo) za naš subjektivni okus sicer pregosto pisanih priredb, kjer ob vseh mikrofonih včasih niti ni bilo mogoče razločiti posameznih glasov. To seveda drži ob predpostavki, da za vzor in všečni vzorec vzamemo aranžerje v maniri close harmony, kot so denimo Lenselink, Hoybye in starosta Swingle.

Tako nekateri aranžmaji ostajajo, dirigent, ali bolje rečeno, umetniški vodja pa je nov. Peder Karlsson, skladatelj, aranžer ter dolga leta član ene vodilnih vokalnih skupin The Real Group, je človek z izkušnjami. Po slišanem in videnem sodeč, je oseba, ki je v Perpetuum Jazzile vnesla svežino. Ne pravijo zaman, da je Švedska dežela visoke zborovske kulture. Od tam prihajajo največji strokovnjaki in eden takih je zagotovo tudi Karlsson.

Po enem izmed koncertov skupine pred prihodom sedanjega vodje je bilo razočaranje veliko. Venčki takšni in drugačni, en in isti solist za vse, neizenačenost vokalov, raztreščenost začetkov in koncev v Ecce quomodo moritur iustus, Gallusovi skladbi, ki se nadaljuje v uspešnico Michaela Jacksona, zelo sladkobna spremna beseda umetniškega vodje … Ker se je ta skladba pojavila tudi na tem koncertu, lahko ocenimo, da nekdo dela dobro. Ali da dela dobro celo nekaj oseb. Karlsson prihaja na vaje približno na vsake tri tedne. Vmes zbor dela sam. Videti je, da ima tu veliko vlogo Sandra Feketija (zadnja leta znana tudi kot izvrstna spremljevalna vokalistka našim predstavnikom na Evroviziji). Tu je še Luka Černe, ki je izvrstno oddirigiral prav Gallusovo skladbo (in glej ga, zlomka, vse je bilo na mestu). Le-ta v tem sestavu zveni precej drugače, kot smo je vajeni, a to začuda prav nič ne moti.

Če pa bi koncert poslušali, ne da bi zbor poznali in ne da bi ga gledali, denimo preko radijskih sprejemnikov, bi težko nedvoumno zatrdili, da ne poslušamo
bobnov, električnih kitar,
trobent ipd.

Tudi solistov je več. Sicer preveč, da bi mogli našteti vse po vrsti. Koliko se zasedba spreminja, je težko reči, a velika škoda je, da ti posamezniki v preteklosti niso dobili dovolj priložnosti. Spremno besedo in napoved skladb in solistov so izvajali člani zbora, kot običajno smo imeli tudi poslušalci možnost sodelovati v beatbox akrobacijah Saše Vrabiča. Če pa bi koncert poslušali, ne da bi zbor poznali in ne da bi ga gledali, denimo preko radijskih sprejemnikov, bi težko nedvoumno zatrdili, da ne poslušamo bobnov, električnih kitar, trobent ipd. Nekatere skladbe je na klaviaturah spremljal Marko Črnčec. Pa za skladbe s spremljavo mogoče niti ni potrebe, a capella v tej postavi prevlada.

Med izvedenimi skladbami na koncertu Vokalna ekstaza (mimogrede, nobena glasbena ekstaza, ki v imenu nosi ta naziv, ne bo takšna kot PJ-jevska) je bila tudi Göta v priredbi Pedra Karlssona. Upamo in želimo, da bi bilo takšnih na tradicionalni Vokalni Xtravaganzi še več. In da bodo skladbe ter izvajalci (in ne aranžerji, kot si nekateri zmotno predstavljajo) na portalu youtube privabili še več obiskovalcev. Za konec še beseda o novi skladbi Tu smo doma, ki smo jo imeli priložnost slišati. Že zato, ker je nastala v okviru multimedijskega projekta Sounds of Slovenija. Avtor besedila je Trkaj, avtorja glasbe Janez Dovč in Sergej Ranđelović, pesem pa pesem pa »vabi h konstruktivnosti«, kot pravijo sami ustvarjalci in poudarjajo: »Iščimo rešitve, ne le napak.« Perpetuum Jazzile je svoje rešitve našel

NE SPREGLEJTE:


Sanjarjenje ali iluzija o boljšem jutri
sreda, 15. april 2015
Perpetuum Jazzile v jubilejno sezono z novimi ambicijami
torek, 05. marec 2013
Perpetuum Jazzile napada Stožice
petek, 17. maj 2013
Gallusova dvorana dvakrat pokala po šivih
četrtek, 11. oktober 2012
Življenje kot v črni kroniki 
torek, 07. julij 2015
Ženski in drugi glasovi Druge godbe
torek, 26. maj 2015
Še vedno iskre
sreda, 04. julij 2012
Čopijevo delo Sanjam ali sanjanje z odprtimi očmi
sreda, 09. september 2015
Čista in še večja jeba – Mi2
ponedeljek, 09. februar 2015
Čez znamenito zebro in nazaj
četrtek, 20. november 2014

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice