SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Mapiranje obrobja

Mapiranje obrobja

Marko Karlovčec
31. december 2011

Album je pomemben prispevek k mapiranju obrobja alternativne glasbene scene osemdesetih let pri nas.
Album je pomemben prispevek k mapiranju obrobja alternativne glasbene scene osemdesetih let pri nas.
Različni izvajalci:
Ex Yu Electronica Vol. II – Industrijski elektro obvodi
na severu

Monofonika, 2011)

Nismo še dodobra prebavili izdaje Ultimative spregledanega velikana podtalne elektronske glasbe ter neodvisnega umetniškega aktivizma, Maria Marzidovška, že so nam iz mariborskega Subkulturnega azila in njihove založbe Monofonika servirali novo arhivsko izdajo. Gre za drugi del kompilacije Ex Yu Electronica, katere prvi del je izšel v prvi polovici iztekajočega se leta. Takrat smo kljub osredotočenosti na slovensko območje spoznali tudi nekaj ostalih underground elektronikov, ki so delovali v nekdanji skupni državi. Tokratna edicija – s podnaslovom Industrijski elektro obvodi na severu – pa se povsem osredotoča na dogajanje v Mariboru in bližnji okolici.

Pri tem seveda spet ne gre brez prisotnosti Maria Marzidovška, ki mu je plošča kot in memoriam tudi posvečena. Marzidovšek, ki je na kompilaciji prisoten z dvema skladbama, je bil tudi sicer zavetnik in referenčni vir idej takratne alternativne scene, kar lahko jasno zaznamo že v spremnem tekstu, ki ga je ob izidu napisal Dušan Hedl. Ta se bere kot osebna reminiscenca časov, ko je ta glasba nastajala in v javnost verjetno prvič plasira nek osebni vpogled v nabor njenih akterjev.

Dvanajst skladb na plošči
Ex Yu Electronica Vol. II je prispevalo osem zasedb oziroma enot. Med njimi najdemo tako soliste kot projekte s spremenljivim naborom udeležencev, ki
se v različnih kombinacijah večkrat ponovijo.

Dvanajst skladb na plošči Ex Yu Electronica Vol. II je prispevalo osem zasedb oziroma enot. Med njimi najdemo tako soliste kot projekte s spremenljivim naborom udeležencev, ki se v različnih kombinacijah večkrat ponovijo. V dogajanje nas vpelje sestav Abbildungen Variete s tremi odlomki performansa, označenega kot Live @ Studio Aljaževa. Rahlo frustrirajoče je dejstvo, da gre spet zgolj za izseke. Abbildungen Variete spada namreč med zanimivejše ustvarjalce na tej plošči. Njegov zvok temelji na zamolklih tolkalih akustičnega izvora, zmaličenih samplih zborovskega petja ter intervencijah električne kitare. Tipični industrial tovarniški pulz je v glavnem vseskozi prisoten, a morda ravno zaradi zanimivega spoja elektro-akustike pri Abbildungen Variete deluje drugače in presenetljivo. Ko stvari na koncu tretje skladbe zares postanejo zanimive, pa nas žal strezni moteči fade-out. Upajmo na več sreče prihodnjič. Sledi Peter Tomaž Dobrila, ki navduši predvsem z zvočno poemo Vključiva privlak. V slednji se na terenu barvitih elektrofonskih diverzij nenadoma pojavita recitirajoči moški glas ter osupljivo z odmevom modulirano žensko petje. Celota bi lahko spomnila na v prejšnjem desetletju precej moden »dark-ambient-industrial« iz skandinavskih držav. Kajpak v veliko bolj grobi in vsekakor zanimivejši verziji. S kratkim zapisom je prisoten tudi Stanislav Klavžar – Stana, ki s skladbo Pisalni stroj, dejansko ustvarjeno le s pisalnim strojem, prispeva lastno branje pristopa musique concrète. Kompilacija se nadaljuje s še dvema neobjavljenima skladbama Maria Marzidovška, ki sta morda še bolj zanimivi kot tiste na že omenjeni plošči Ultimative. Undertaker s svojim naslovom aludira na Marzidovškovo prebivališče v Slovenski Bistrici, kjer je stanoval nad lesarjem, ki je bil predvsem izdelovalec krst. Oba prispevka (drugi je Unknown) pa jasno kažeta, da je premogel tisto nekaj več – divjosti, vizije, energije – kar ga je ločilo od preostalih akterjev te scene.

Od tu naprej gre kompilacija po zanimivosti nekako navzdol. Zadnje štiri konfiguracije so vsaka po svoje povezane s ključno zasedbo mariborske punk-rock scene, CZD, katere vodja Dušan Hedl tudi stoji za zavodom Subkulturni azil. Z bratom Brankom sta tako tvorila duo Klopotec, kjer sta raziskovala modulirano uporabo glasu in radijskih frekvenc. Od vseh štirih so ti zvočni rezultati še najbolj zanimivi. Študentsko delavski rock teater v opoziciji je bil, kot že ime pove, usmerjen predvsem v gledališki performans. Zato je prisotni zvočni zapis predvsem neke vrste kurioziteta. Elektronska različica CZD ter HUM pa ploščo zaključita v bolj zafrkantskem rokenrolerskem tonu, kjer se elektronske naprave uporabljajo predvsem kot ritmična pomagala. Tovrstni posnetki za razliko od ostalih materialov niso taka redkost, zato se poraja vprašanje, ali ne bi bilo namesto njih morda bolj smiselno objaviti še kak daljši posnetek Abbildungen Variete ali npr. Petra Tomaža Dobrile.

Del samega akta objave je gotovo mogoče brati tudi kot prispevek k decentralizaciji dojemanja
in arhiviranja kulturne produkcije.

Kljub temu je Ex Yu Electronica Vol. II konkreten zalogaj precej zanimivih zvočnih zapisov in pomemben prispevek k mapiranju obrobja alternativne glasbene scene osemdesetih let pri nas. Del samega akta objave je gotovo mogoče brati tudi kot prispevek k decentralizaciji dojemanja in arhiviranja kulturne produkcije. Z osredotočenostjo na štajersko oziroma mariborsko sceno pomembno prispeva k razširjenemu razumevanju tistega glasbenega dogajanja, ki mu je začetni impulz dal preboj punk-rocka. Zanimivo pa je, da so tudi na mariborski sceni številni akterji, prisotni na tej plošči, danes del kulturnega establišmenta. Med njimi najdemo akademike, profesorje in celo kulturne podjetnike, seveda poleg standardnega nabora obskurnih in pozabljenih likov. To v končni fazi omogoča tudi ugodnejše razmere za izdajo in vidnost tovrstnih arhivskih izdaj, ki kljub nekakšni zakasnelosti še vedno premorejo veliko vrednost. Upati je, da se s tem približujemo vedno bolj uravnovešeni sliki tedanjega glasbenega dogajanja ter posledično realnejši možnosti refleksije s čim manj mitologiziranja in s čim več zvočnih virov.

NE SPREGLEJTE:


Skriti mejniki
petek, 18. februar 2011
Eksperimentalna elektronika iz ex-YU
torek, 11. januar 2011
V hrupen spomin: Mario Marzidovšek, 1961–2011
petek, 21. oktober 2011
Sila kontinuitete
petek, 11. marec 2011
Relacija tuje–domače na primeru Hillmer / Paris / Karlovčec / Fake Sheikh in Espinal / Berger
torek, 21. oktober 2014
Presek izkušenj in nadobudnosti
četrtek, 24. marec 2011
Pozabljeni ultimat slovenskemu glasbenemu podtalju
sobota, 10. december 2011
Ne pustimo se pohoditi!
torek, 31. maj 2011
Iz garaž nekdanje domovine
torek, 29. marec 2011
Eklektičnost ali iskanje izraza?
sobota, 02. junij 2012

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice