SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > pogovor > MENT- prvi showcase festival pri nas

MENT- prvi showcase festival pri nas

Luka Zagoričnik
31. januar 2015

Andraž Kajzer, glasbeni aktivist, nekdanji odg. urednik revije Hrupmag, kritik, novinar, promotor, koncertni menedžer, založnik, ... in MENTovec. (Foto: Arhiv avtorja)
Andraž Kajzer, glasbeni aktivist, nekdanji odg. urednik revije Hrupmag, kritik, novinar, promotor, koncertni menedžer, založnik, ... in MENTovec. (Foto: Arhiv avtorja)
MENT 2015
različne lokacije
Ljubljana
4.-6. februar 2015

Pred nami je prva edicija mednarodnega glasbenega showcase festivala MENT, s katerim se Slovenija med 4. in 6. februarjem  s svojim skrajno majhnim glasbenim trgom vpenja v evropsko glasbeno industrijo in v širše polje kreativnega udejstvovanja. V poplavi podobnih festivalov po svetu se namreč MENT poskuša s posebnim programom, ki je zazrt tudi v sodobno umetnost v spregi s popularno glasbo, sodobno tehnologijo in kulturo, profilirati kot osrednji tovrstni festival v Vzhodni in Srednji Evropi ter se s tem integrirati v mednarodne mreže. Čeprav se nekateri zmrdujejo, češ da so tovrstni festivali zgolj šopirjenje industrije in so sami sebi namen, je njihova vloga v sodobni glasbeni industriji v zadnjih letih ključna. In čeprav je Slovenija v njej tako rekoč na periferiji, so organizatorji ambiciozni. In prav je tako. MENT ima atraktiven program, povezuje različne domače subjekte (poleg CUK Kino Šiška kot producente še Multipraktik in SIGIC) in prostore (8 prizorišč, med njimi CUK Kino Šiška, M Hotel, Gala hala, Gromka, Menza pri koritu, Klub K4, Channel 0) ter ponuja primerjalni kontekst domače in tuje produkcije. Na njem bo nastopilo več kot petdeset nastopajočih, ob sedemnajstih domačih zasedbah (ki so zgledno predstavljene na kompilacijski plošči, ki si jo zastonj lahko pretočite TUKAJ) tudi zasedbe in posamezniki iz Nemčije, Litve, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Švedske, Rusije Latvije, Francije, Slovaške, Italije, Velike Britanije, Poljske in Norveške.

Razen tega MENT z več kot dvestotimi mednarodnimi udeleženci preko konference ponuja dostop do znanja vrhunskih strokovnjakov iz industrije – od založništva, promotorstva, agencij, novinarstva, producentstva itd. Zato bi se veljajo nehati zmrdovati. Če si glasbenik ali kdo od prej omenjenih, bi kazalo svojo rit premakniti tja.

MENT vsekakor ponuja model, ki lahko pripomore k realizaciji zgoraj omenjenih priložnosti. O tem showcase festivalu smo se pogovarjali z Andražem Kajzerjem, glasbenim novinarjem, urednikom, kritikom, založnikom, promotorjem in trenutno predvsem enim od sosnovalcev MENT-a. Več o programu najdete TUKAJ

Kakšna sta vloga in pomen t. i. showcase festivalov v okrilju evropske in tudi svetovne glasbene industrije? Kako pomembni so v shemi festivalov, promotorstva, založništva, koncertnih in promotorskih agencij in klubske scene?

Tovrstni festivali so v zadnjih letih postali močna stična točka glasbene industrije, pa naj bo evropske ali svetovne. Skrbijo za pretok in promocijo predvsem novih izvajalcev in nanje opozarjajo glasbene profesionalce ter seveda svoje občinstvo. Obenem skrbijo za mreženje in izmenjavo informacij med omenjenimi glasbenimi akterji. Festivali, promotorji in agencije na njih lahko v živo preverijo sveže izvajalce, založniki, menedžerji in drugi pa lahko preko teh dogodkov precej učinkovito predstavljajo svoje izvajalce in dejavnosti. Showcase festivali niso več le sejmi novih bendov, ampak stičišča industrije, ki skrbijo za kontakte med akterji glasbene industrije, kroženje informacij, spodbujanje iniciativ in odpiranje vrat.

Že vrsto let je ena od bolj izpostavljenih dejavnosti mreženje. V kolikšni meri tovrstni showcasi ponujajo mreženje in kaj lahko, denimo, tovrstno mreženje preko MENT-a prinese naši domači glasbeni sceni?

Večina showcase festivalov, tako kot MENT, operira s koncertnim in konferenčnim programom. Konferenca po mojih izkušnjah omogoča precej učinkovito mreženje. Kaj tovrstni festivali lahko prinesejo domačim izvajalcem, smo v preteklosti že preizkusili (dvojec It’s Everyone Else, recimo, je na avstrijskem festivalu Waves Vienna spoznal svojega založnika, N’toko je po nastopu na nizozemskem Eurosonicu prejel vabilo na Glastonbury). Vendar se je potrebno zavedati, da je konkurenca močna ter da je treba biti pripravljen in imeti vse potrebno za promocijo svoje glasbe. MENT pa domačim izvajalcem prinaša še mnoge druge prednosti. Nastopajo na domačem terenu, pred domačim občinstvom. Poznajo lokacije, odre in prek organizatorjev lažje stopijo v stik z močnejšimi akterji. V treh dneh se lahko prek okroglih miz in predstavitev dokopljejo do tone informacij in spoznajo način razmišljanja panelistov, stalne prakse in seveda akterje same. Tuje akterje dejansko zanima naša scena in nekateri intenzivno iščejo, kaj novega bi lahko ponudili svoji publiki. Finančno festival za domače izvajalce, akterje in druge skoraj ni obremenjujoč. Nastopajoči dobijo vse možnosti za mreženje, vstopnice za ostale (glasbene profesionalce, izvajalce ali obiskovalce) pa so zelo dostopne, sploh če upoštevamo, da tovrstne konference v tujini dosegajo enormne cene (karta za januarski Eurosonic, recimo, je stala več kot 300 evrov, sveži švedski festival, ki se prav tako zgodi prvič, le teden za MENT-om, je še dražji, MIDEM karte ponuja celo po 800 evrov). Da poenostavim: v Ljubljano bomo za 3 dni pripeljali res dober izbor predstavnikov evropske glasbene industrije. Kdor je vsaj delno resen glede svoje glasbene kariere, ima unikatno možnost vzpostavitve kontaktov za nadaljnje delo v tujini in doma. Pa če na festivalu nastopa ali ne.

Pomemben element tovrstnih festivalov so konferenčni modeli z delegati in strokovnjaki z različnih področij glasbene industrije. Kaj na tem področju ponuja prva edicija MENT-a in v čem se shema in program MENT-a razlikujeta od ostalih podobnih festivalov? Bistveno je verjetno to, da se delno osredotoča tudi na urbane umetniške prakse, povezane s sodobno glasbo.

Nabor strokovnjakov je širok in pester. Pričakujemo delegate iz 27 držav. Primarni del konference se osredotoča na glasbeno industrijo. Tu smo poskušali najti pravo mejo med tem, da je program zanimiv tako za tiste, ki se s tovrstnimi konferencami in industrijo srečujejo prvič, obenem pa informira tudi tiste, ki že imajo tovrstne izkušnje. Tako bomo festival otvorili z okroglo mizo na temo showcase festivalov, potem se bomo lotili tematik, kot so festivali, agenti, klubi, menedžeriranje bendov, spopadanje s spletno promocijo itd. Za tiste, ki bi radi dobili boljšo sliko o delovanju industrije, smo pripravili zelo informativno »igro« – »Kako deluje glasbeni posel« ... Smo se pa tudi na izviren način lotili nekaterih tematik. Na primer povezovanja zapostavljenih scen – od Balkana do Baltika. N’toko bo ugotavljal, kako lahko prodre v tuje medije in z njimi komunicira o njihovi pomembnosti za glasbenikovo kariero, spraševali se bomo, »Kako zaslužiti z brezplačno glasbo« itd. Od ostalih festivalov se gotovo ločimo po soočanju s temami na drugačen način ter z omenjenimi umetniškimi praksami, ki dajejo konferenci širši spekter. Tu gre za navezo vizualnega in glasbenega: tako se bo predstavil svetovno uveljavljeni kolektiv režiserjev glasbenih videov Megaforce, prvič se bosta srečala oblikovalca programa oziroma spletne strani Patatap, ki je na svoj način v glasbeno udejstvovanje angažirala uporabnike, predstavljen bo tudi projekt Pixelstick, ki je denar za zagon pridobil na platformi Kickstarter. Gre za zanimivo vizualno orodje, ki bo gotovo poživilo tudi glasbene videospote in fotografije. Povrhu tega bo še pred izidom dokumentarnega filma Unsound, ki govori o vplivih brezplačne kulture interneta na ustvarjalce, svoj film in tematiko predstavil Mikael Eldridge. Robert Henke (oz. Monolake), ki bo s svojim laserskim šovom nastopil na otvoritvi, bo naslednji dan predstavil svoje delo. Ne smemo namreč pozabiti, da gre za avtorja programa Ableton Live, ki ga uporabljajo praktično vsi producenti elektronske glasbe. Zajemamo torej širok spekter glasbene industrije in jo povezujemo z drugimi, pravzaprav neločljivimi scenami.

Slovenija je izjemno majhno središče, zato je domet MENT-a širši, zajema prostor Zahodne in Srednje Evrope. Kje se v tej shemi želi pozicionirati? In morda bolj konkretno vprašanje, vezano na lokalno okolje, kaj konkretno lahko ponudi domači sceni in kako lahko v bolj dolgoročnem smislu k njej pripomore (tudi na ravni promotorstva, založništva ...)?

Seveda se vsi zavedamo, da je Slovenija majhen trg. Je pa zaradi svoje geografske pozicije zanimivo stičišče. Zahod na primer zelo zanima Balkan, dobro smo se povezali tudi z Baltikom pa Avstrijo in Slovaško, raziskujemo vzhod in zahod, zastopane so nordijske države. MENT se seveda prepušča razvoju, a bi rekel, da se želi pozicionirati kot dogodek, ki informira regionalno sceno in jo povezuje z drugimi. Obenem želi učinkovati kot dobra odskočna deska za domače in tuje izvajalce. Dolgoročno lahko festival prinese razvoj profesionalizma v glasbi pri nas, vidneje postavi Ljubljano in Slovenijo na glasbeni zemljevid Evrope ter domačim in regionalnim akterjem omogoči učinkovitejše tkanje vezi za delo. Seveda ima tudi velik potencial za razvoj kulturnega turizma pri nas in potencial za vplivanje na klubsko in drugo glasbeno infrastrukturo države.

Zunaj so velikokrat podobni festivali integrirani v lokalno okolje in močno vplivajo nanj, hkrati pa so deležni državne podpore (tudi preko t. i. music ecportofficies). Kako je s tem pri nas in na kakšen posluh ste naleteli pri naših oblastnikih, tako lokalnih kot državnih?

Glede na to, da je producent dogodka Kino Šiška, je mesto seveda vpleteno od začetka. Sta pa svojo dodatno podporo izkazala tako mesto kot država. Upam, da bosta imela posluh za potrebo po dolgoročnosti projekta, ki je večplasten. Podobni festivali v tujini ne izboljšujejo le pogojev za glasbenike in glasbene profesionalce, temveč pozitivno vplivajo tudi na lokalno ekonomijo.

Sam že vrsto let deluješ na različnih ravneh, kot glasbeni novinar, kritik in urednik, založnik tako glasbenih revij in spletnih portalov kot glasbene založbe, ustvarjaš koncertne programe in serije ter občasno organiziraš manjše turneje domačih glasbenikov v tujini. V kakšnem stanju je po tvojem domača scena danes, kje so njene močne in kje šibke točke? In nenazadnje, kako lahko sceni, ki je pri nas izrazito klubska, pomagajo iniciative, kot so MENT, Tresk Radia Študent, STG idr.?

Domača scena je pisana in raznolika ter koncertno zelo zasičena. Na vseh ravneh ji primanjkuje profesionalizma, ki bi izboljšal pogoje za vse udeležene – za izvajalce, akterje in poslušalce. Založbe delujejo bolj kot promocijski in na pol menedžerski servisi, bendi se po prvih zvočnih zapisih in koncertnih izkušnjah začnejo vrteti v krogu. Gotovo manjkajo kadri, ki bi izvajalcem omogočili višji nivo delovanja, naj bo doma ali v tujini. Mediji so po večini na psu. Tisti večji imajo (razen svetlih izjem) porazne novinarske in kritiške kadre, nimajo dolgoročne vizije in konkretne uredniške politike, medtem ko se mali oziroma danes spletni, predvsem glasbi ali kulturi namenjeni mediji soočajo z omejitvami entuziazma, z novinarstvom kot hobijem in nefleksibilnostjo države, da bi jim omogočila primerno pomoč. Za oglaševalce so praktično nezanimivi, glasbena industrija pa v njih težko vlaga, saj že sama težko živi. Seveda je mnogo njih samih sebi namen, s copy-paste uredniško politiko in skorajda brez bralcev, a z veliko željo po akreditacijah. Najbolj je razvit segment glasbenih dogodkov, kjer je ponudba ogromna, povpraševanje pa se ne viša.

In kako lahko tu na pomoč priskočijo omenjene iniciative? Tresk zaenkrat učinkuje kot druženje domače alternativne scene. STG je pričel tkati vez s tujino in je pohvalno odprl zanimivo zgodbo, ki pa je hitro poniknila, in od njega že več kot leto ni glasu. Za MENT srčno upam, da bo izboljšal pogoje in delovanje vsega zgoraj naštetega. Da bo vplival tako na domačo sceno kot tudi tujo ter da bo domačim glasbenikom pomagal porušiti meje. Pa ne le tistih na zemljevidu, temveč tudi tiste v glavah.  

NE SPREGLEJTE:


Nov moMENT za slovensko glasbo na Waves Vienna
torek, 16. september 2014
Ženski in drugi glasovi Druge godbe
torek, 26. maj 2015
Učenje, poslušanje, mreženje
četrtek, 14. februar 2013
Tiskovna konferenca Waves Vienna 2013 na Dunaju
ponedeljek, 10. junij 2013
Spet treska
sreda, 13. marec 2013
Glasbeniki, podvizajte se, prihaja STG!
četrtek, 17. januar 2013
Dunajski Waves Vienna je letos luči usmeril na aktualno slovensko glasbeno produkcijo


četrtek, 10. oktober 2013
Vrnitev h koreninam
petek, 13. marec 2015
Radio Študent friendly bend
torek, 30. september 2014
Metelkova bi morala biti ob 22. rojstnem dnevu še bolj glasna
sreda, 02. september 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice