SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Metelkova bi morala biti ob 22. rojstnem dnevu še bolj glasna

Metelkova bi morala biti ob 22. rojstnem dnevu še bolj glasna

Izak Košir
02. september 2015

Metelkova ne bi bila Metelkova brez glasbe in podpore, ki jo nudi domačim glasbenim izvajalcem, predvsem alternativni sceni.
Metelkova ne bi bila Metelkova brez glasbe in podpore, ki jo nudi domačim glasbenim izvajalcem, predvsem alternativni sceni.

Metelkova tudi letos praznuje svojo obletnico. Tokrat že dvaindvajseto, ki se bo odvila 10. septembra. Že približno osem let vsako leto pišem o tem in se še predobro zavedam, da tu ne gre izumljati tople vode. In čeprav je skozi desetletja postala tudi turistična atrakcija in pribežališče mladih ob petkovih in sobotnih večerih, je ostala avtonomna cona. Predvsem pa je pomembno to, da je obstala. Metelkova ne bi bila Metelkova brez glasbe in podpore, ki jo nudi domačim glasbenim izvajalcem, predvsem alternativni sceni. Klubi, kot so Gromka, Gala Hala, Channel Zero, Menza pri koritu in Jalla Jalla, poleg drugih večerov, ki so povezani z glasbo, redno uprizarjajo tudi koncerte. Osredotočimo se torej na to, ali lokalna glasbena scena in Metelkova živita v simbiozi, ali sta zaveznici, in če da, kakšne koristi imata druga od druge.

Metelkova ponuja žanrsko zelo različno glasbo, skupni imenovalec vseh tamkajšnjih klubov pa je, da težijo bolj k alternativi. Kako danes in v tem prostoru pojmujemo alternativo, je spet drugo vprašanje in v to se tokrat ne bomo spuščali. Gala Hala je znana po tem, da vabi bende, ki so že preverjeni, Gromka in Menza sta na drugi strani za odtenek drznejši oziroma se upata tvegati tudi z manj uveljavljenimi in celo neuveljavljenimi skupinami. Zgodilo se je tudi že, da so izvajalci, ki so začeli v prej omenjenima kluboma, kasneje prestopili meje mainstreamovskega praga in postali »veliki« zunaj okvirjev alternativne scene in jih klubi kot sta Gromka ali Menza enostavno ne zanimajo več. Jasna Babič iz kluba Gromka tovrstne glasbene poti imenuje »klasična zgodba«, saj vsaj bend nekje začne in nato raste, skozi ta proces so šli številni glasbeni izvajalci. »Imamo pa tudi lokalne bende, predvsem mlajše generacije, ki sploh ne vedo, kaj je alternativa. Teh Metelkova ni videla in jih tudi nikoli ne bo, saj z njo nimajo nič skupnega. Ti bendi se raje prijavijo na razpisane tečaje in se takoj pojavijo na odrih večjih ali bolj prepoznavnih kulturnih inštitucij. Kako bo imel takšen bend potem sploh še izziv? Pri novejših bendih pa je tudi vse manj kakovosti in vse preveč kopiranja. Veliko je skupin, ki nam pišejo za potencialne nastope. Najprej je seveda vprašanje prostih terminov, potem pa se odločimo na podlagi tega, ali nam je njihova glasba blizu in kako 'dobro' zvenijo. Četudi še vedno malo fušajo, nič hudega, to se že 'izpil s kilometrino. Pomembno je, da začutimo, da imajo potencial. Nekateri imajo seveda potem tudi zelo nerealne predstave o višini svojega honorarja. Tam se stvari lahko hitro ustavijo. Za Gromko lahko trdim, da smo znotraj žanrov, ki jih redno pokrivamo, dovolj samozavestni in poznamo tako muziko kot sceno, tako da lahko suvereno odločamo, kdo bo igral in kdo ne. Domače bende ponavadi vabimo takrat, ko organiziramo koncert za kakšen tuj bend in potrebujemo lokalno podporo. Pri bolj splošnih žanrih imamo notranji dogovor, da delamo en bend na mesec. Nismo profesionalci, ampak sledimo logiki, da mora biti vsak bend, ki igra na našem odru, dovolj dober, da lahko za njim stojimo,« pojasnjuje Jasna Babič in dodaja, da domači bendi lahko veliko profitirajo od tega, da so »predskupina« tujim, saj tako navežejo kontakte, poznanstva, ki jim koristijo za koncertiranje v tujini.

Prakse tuji + domači bend se večinoma poslužuje tudi klub Channel Zero. Klub Gala Hala pa ima za lokalne izvajalce namenjen celo poseben (že tradicionalen) večer, ki so ga poimenovali Domorodni četrtki, kjer praviloma igrajo samo domači bendi. Ne glede na žanr. V preseku lahko trdimo, da Metelkova še vedno veliko podpira lokalno glasbeno sceno in da lahko na njenih več odrih slišimo številne domače skupine. Sicer manj kot nekoč, a to kaže pripisati tudi spremembi klime na domači alternativni sceni. 

Danes Metelkova ni edina, in to je dobro

Glasbeni urednik in kritik Miroslav Akrapović meni, da je treba imeti do Metelkove kot glasbenega prostora poseben odnos. Ta bi po njegovem moral izvirati iz znamenitih skvotersko-osvobodilnih dogodkov, ko so nekdanji vojaški prostori postali to, kar so danes. Akrapović vidi težavo v okolici Metelkove oziroma v stanovanjski soseski, ki je netolerantna do kakršnekoli glasne glasbe: »V tem oziru bi Metelkova morala biti še bolj glasna, da dobesedno odpihne vse tiste, ki bi v centru mesta želeli v nočnih urah podoživljati šelestenje gozda, zven travnikov in oglašanje sov. Metelkova je bila in ostaja poligon domače glasbene ustvarjalnosti, a danes ni edina. In to je dobro. Slabo pa je to, da je Metelkova v poletnem obdobju brez adekvatnega programa, ker naj bi bili njeni najzvestejši obiskovalci na dopustu. Toda vse večjemu številu domačih dopustnikov, ki dopustujejo oziroma ostajajo v Ljubljani, se v poletnem času pridružujejo množice turistov, ki iščejo glasbeni program, glasbeno dogajanje, lokalno glasbeno ustvarjalnost. In Metelkova bi morala prav v teh vročih pasjih dneh pokazati in dokazati svojo namenskost, v svojih klubih in na svojih vrtovih. To bi pomenilo kontinuiteto, tako po vsebinski kot po finančni plati.«

Robert Šercer, glasbeni novinar in nekdanji član skupin Leaf-fat in Dead Dildo Drome, ki je tam skozi leta odigral že marsikateri koncert in posnel številne novinarske prispevke, je Metelkovo označil za svoj drugi dom, »kolikor glasbenik sploh lahko ima svoj dom«. Za koncerte na Metelkovi pravi, da so slabi, dobri in srednji, med katerimi je največ slednjih. Za honorarje oziroma plačila glasbenikom pravi, da so žal tudi metelkovci prisiljeni delati (hiper)aktivno, kot lokalni izvajalec pa meni, da lahko efektivno nastopiš enkrat na leto. Oziroma enkrat na leto že skoraj moraš, da se lahko okličeš za na tej sceni prisotnega. »Sem pa še vedno redni zahajalec na Metelkovo – pa naj bo to čez dan, ponoči ali nesezonsko. Zadnje čase pa celo tam spet nekaj ustvarjam. Glasba je na Metelkovi hočeš, nočeš povezana tudi z žuri in rad imam te žure, tudi v Monoklu in Tiffanyju, ki pripomorejo k unikumu scene – ta pa je nujno potrebna stvar v klubskem dogajanju,« poudarja Šercer. 

In kako bo potekal rojstni dan dobre stare Mete, ki zna, čeprav včasih izgleda, kot da je že za na odpad, še vedno presenetiti s svojim unikatnim videzom in predvsem zvokom, tudi ko je ne oblegajo španski in portugalski erasmusovci?

Urnik programa, ki bo potekal v četrtek, 10. septembra 2015:

11.00: Defonija: glasbeno srečanje z vrtcem Vodmat – Samo Gromofon / Gromka
13.00–20.00: All hand Bazar, popoldanske delavnice, 2nd hand, umetniški bazar, alternativna tržnica, glasbeni nastopi, ... / dvorišča AKC Metelkova mesto 
15.00: Družabne igre / Jalla Jalla
18.00: Disput v ateljeju: Marko Kovačič in Andrej Pezelj / Javka pri Rdeči zvezdi, stavba Pešaki
18.00: LFU: projekcija dokumentarnega filma Lezbična tovarna in pogovor / klub Tiffany
19.30: Predstava Zgodba o živalskem vrtu (Sebastjan Pikl in Žiga Čamernik, r. Janez Vajevec) / Gromka
20.00: Razstava ROJSTNI DAN. Vsemetelkovska skupinska razstava / Nočna izložba Pešak, AKC Metelkova
20.00: Urbanistična avtonomija. Razstava in predavanje Nevena Korde / Galerija Alkatraz
20.00: Koncert Split Veins (hc/punk, UK) in Cult Syndrome (hc/punk, UK) / Jalla Jalla
21.00: Meta Kastelic: Verjamem, da lahko letim!, kiparska postavitev / Channel Zero
21.00: Domorodni četrtki: Red Five Point Star & Big band Vrhnika, Poslušalnica 69: CEKI / Gala Hala
21.30: Kavarniški večer / klub Tiffany
21.30: Koncert Prismojeni profesorji bluza / Gromka
22.00: Koncert Fall Out Trio, Portmonteau in We Just Don't / Menza pri koritu
22.00: DJ Bobson / Jalla Jalla
22.00: P. I. Čajkovski: Labodje jezero – spektakel v izvedbi metelkovskega baletnega studia ob spremljavi metelkovskega simfoničnega orkestra / dvorišče Metelkove
CELONOČJE: Gnezdenje. 20. obletnica preskoka akcije. Paralelni svet, majhne projekcije na velikem trgu / Trg brez zgodovinskega spomina, na ogled od 10. do 17. septembra. Za lakoto bosta poskrbela Christian in Infošop.

Pa vse najboljše, Metelkova! Na naslednjih 22 ...

NE SPREGLEJTE:


MENT- prvi showcase festival pri nas
sobota, 31. januar 2015
Ženski in drugi glasovi Druge godbe
torek, 26. maj 2015
45 let samostojnega in neodvisnega delovanja
petek, 25. april 2014
Radio Študent friendly bend
torek, 30. september 2014
29 ur Druge godbe
sreda, 17. april 2013
Šank rock – koliko popitih piv bo rešilo klubsko rock sceno?
ponedeljek, 31. avgust 2015
»Postati želimo pomemben festivalski akter na nacionalni ravni.«
četrtek, 17. september 2015
Svet se vrti na vzhod, zavrti se še ti!
sreda, 14. maj 2014
Sam svoj kralj
petek, 24. julij 2015
Preseganje vzorcev skozi vzorce
sobota, 02. maj 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice