SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Mladinski super orkester na festivalu 38. Dnevov makedonske glasbe v Skopju

Mladinski super orkester na festivalu 38. Dnevov makedonske glasbe v Skopju

Jelica Porenta
26. april 2015

Ob bok velikih imen Makedonskih glasbenih dnevov se je zdaj postavil Mladinski simfonični super orkester štirih glasbenih šol iz Slovenije, Srbije in Makedonije pod vodstvom profesorice dirigiranja mag. Jelene Susnick. (Foto: arhiv DMBUC Skopje)
Ob bok velikih imen Makedonskih glasbenih dnevov se je zdaj postavil Mladinski simfonični super orkester štirih glasbenih šol iz Slovenije, Srbije in Makedonije pod vodstvom profesorice dirigiranja mag. Jelene Susnick. (Foto: arhiv DMBUC Skopje)

Mladi in nadarjeni učenci GŠ Vič-Rudnik iz Ljubljane so kot Mladinski super simfonični orkester nastopili skupaj z učenci Srednje glasbene šole Koste Manojlovića iz Zemuna, Srednje glasbene šole Vatroslava Lisinskega iz Beograda in Državnega glasbeno-baletnega šolskega centra iz Skopja na slavnostni otvoritvi 38. festivala na odru novozgrajene replike v potresu leta 1963 porušenega gledališča Makedonske opere in baleta v Skopju.

Dnevi makedonske glasbe so poleg internacionalnega in zelo znanega festivala Ohridsko poletje (Ohrid) ter opernega festivala Majski operni večeri (Skopje) eden najpomembnejših festivalov v državi. Tradicionalno poteka vsako leto konec marca oziroma na začetku aprila v razponu sedmih dni. Pokrovitelj festivala je predsednik države, v njegovo realizacijo pa so vpete tako rekoč vse najpomembnejše glasbeno-kulturne institucije, kot so Društvo makedonskih skladateljev (organizator), Ministrstvo za kulturo (letos še Ministrstvo za šolstvo), Makedonska filharmonija, Makedonska opera in balet Skopje, Makedonska RTV, Fakulteti za glasbeno umetnost Skopje in Štip (letos še Državna glasbena in baletna šola Skopje) ter drugi državni folklorni in kulturni centri, saj program s koncerti pokriva vse glasbene žanre, organizirane so okrogle mize na aktualne glasbene teme, promovira se glasbeno založništvo, za študente organizirajo strokovna predavanja z gostujočimi glasbenimi umetniki, podeljujejo tri prestižne nagrade (za življenjsko delo skladateljem ali muzikologom, za najboljšo umetniško interpretacijo, za najboljšo izvedbo skladbe makedonskega skladatelja). Imenujejo tudi častne člane Društva skladateljev, ne pozabijo pa niti na koncert študentov glasbe.

Vstopnine za koncerte in ostale spremljajoče dogodke ni. Festival je medijsko odlično pokrit, saj RTV snema in arhivira vse dogodke, priznani glasbeni kritiki pa spremljajo ter strokovno ocenjujejo vse dogodke.

Vsa leta na festivalu nastopajo tako domači kot tuji glasbeniki (Anglija, Avstrija, Bolgarija, Danska, Francija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Rusija, Srbija, Slovenija, Turčija, Švica itd.), ki izvajajo predvsem dela makedonskih skladateljev tradicionalne in sodobne glasbe, pogosto pa se med njimi pojavijo tudi imena slovenskih izvajalcev in skladateljev. Od leta 2000 do danes je bilo mogoče zaslediti sledeče nastope: Trio Ars musica (2013), Pihalni trio SF (2005) itd., izvajali so skladbe Vinka Globokarja (2014), Nine Šenk, Nane Forte, Daneta Škerla (2013), Dušana Bavdka (2006), Črta Sojarja Voglarja, Nenada Fürsta in Bojana Glavine (2005).

Iz tega bežnega oziroma delnega opisa festivala se pred nami ustvari podoba o veliki manifestaciji, z velikimi imeni, o katerih tu niti ni mogoče razpravljati. In ob bok teh imen se je zdaj postavil Mladinski simfonični super orkester štirih glasbenih šol iz Slovenije, Srbije in Makedonije pod vodstvom profesorice dirigiranja mag. Jelene Susnick, dolgoletne glasbene pedagoginje in dirigentke na Glasbeni šoli Vič-Rudnik iz Ljubljane.

Ta projekt je v Sloveniji idejno unikaten in se je porodil na pobudo dirigentke Susnick, ki je povedala, da je kot predsednica in članica žirije na tekmovanjih in revijah orkestrov »opazila, da tekmovalci – člani orkestrov zelo pogosto nimajo nobenega medsebojnega stika, niti možnosti za skupno sodelovanje in primerjanje znanja. Mladinski super orkester je ansambel, v katerem učenci različnih glasbenih šol sedijo skupaj na vajah, se urijo drug ob drugemu, hitro napredujejo, se zabavajo, spoznavajo zakonitosti mogočnega simfoničnega igranja, delijo oder, postajajo prijatelji ...«

Prvi poskus se je zgodil leta 2013, ko je prišlo do sodelovanja med našo glasbeno šolo, GŠ Koper ter Srednjo glasbeno šolo Davorina Jenka iz Beograda. Takrat je orkester štel skoraj 90 članov. Izbrani učenci so vnaprej dogovorjeni program vadili na svojih šolah pod vodstvom zadolženega mentorja, s skupnimi vajami so začeli pred turnejo treh koncertov v Portorožu, Ljubljani in Beogradu (aprila 2013) in jeseni istega leta še v Italiji. Na programu so bile skladbe Dmitrija Šostakoviča, Arama Hačaturjana, Edvarda Elgarja, Svetozarja Nastasijevića in nekaj filmske glasbe.

Zaradi zahtevne logistike in zagotavljanja finančnih sredstev bodo po besedah dirigentke delovali bienalno, tako da so letos vzpostavili sodelovanje štirih glasbenih šol iz Slovenije, Srbije in Makedonije (po 16 učencev iz vsake glasbene šole).

Letošnja tridnevna turneja se je začela 29. marca z nastopom v koncertni dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, se nadaljevala 30. marca v koncertni dvorani Študentskega centra v Beogradu in se nato preselila na koncert v Skopje.

Spored sestavljajo ne tako enostavne simfonične skladbe, tokrat iz tradicionalne glasbene literature vsake izmed držav udeleženk. Na sporedu so bili Slovenski ljudski plesi Alojza Srebotnjaka, Veliki ples – čoček iz Simfoničnega triptiha Koštana Petra Konjovića, Teškoto iz baletne suite Makedonska povest Gligorja Smokvarskega ter Pijani ples – Pajduško Sonija Petrovskega.

Po besedah dirigentke so učenci neverjetno hitro osvojili specifične nacionalne ritme in začutili metrične in zvočne kontraste tako slovenske kot srbske in makedonske glasbe. Uspešno so se spopadli s skladbami, v katerih prevladuje folklora, in sicer bodisi kot vir, citat ali rahlo harmonizirana oziroma simfonizirana materija, kjer dirigentka z vehementnim vodenjem orkestra vsakič doseže kontinuirano izvedbo, ki se izteče v kompaktni in efektivni zaključek in pri tem prepreči zdrs orkestra v melanholijo, zlasti pri skladbah, v katerih se prepletata ekspresivna dramatika in zelo krhka, mehka lirična kantabilnost. Ob primerjavi s posnetki istih skladb v izvedbi profesionalnih orkestrov ne čutimo kakih hudih interpretacijskih odstopanj, seveda upoštevaje, da gre tu vendarle za mlade, še neizkušene glasbenike, stare med 15 in 20 let.

Uspešni nastop je publika v prepolnem avditoriju nagradila z ovacijami in »zahtevala« ponovitev nekaterih odlomkov. »Po uspešnih treh koncertih in čudovitem druženju med člani orkestra so vse šole udeleženke izrazile željo, da bi s tem projektom nadaljevali,« je še povedala dirigentka. Doslej so jih, denimo, že povabili na makedonski glasbeni festival v Bitolo letos jeseni, za naslednji bienalni projekt pa se dogovarjajo z nekaterimi glasbenimi šolami s Češke. 


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice