SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Nepregledno, nepredvidljivo, avtorsko in z odličnimi bobni

Nepregledno, nepredvidljivo, avtorsko in z odličnimi bobni

Žiga Pucelj
30. april 2014 1

It's Everyone Else je prepričljiva živa zasedba, ki postaja z vsakim korakom močnejši diskografski in avtorski konj.
It's Everyone Else je prepričljiva živa zasedba, ki postaja z vsakim korakom močnejši diskografski in avtorski konj.
It's Everyone Else:
New Religion
(Noise Appeal Records, 2014)

 Avstrijska založba Noise Appeal Records, ki je izdala New Religion, drugi dolgometražni izdelek dvojca It's Everyone Else, to glasbo predstavlja kot mešanico industrial, hardcore, rock, noise in pop muzik. To je dovolj ustrezen opis crossover potenciala, ki ga »Pika in Luci« vse bolj uspešno lovita že od koncertov v sklopu Klubskega maratona 2010, ko smo ju pravzaprav šele spoznali. Kot so njuni zadnji koncerti čislani z vseh strani, tako sta tudi takrat z ostrino zarezala v goltanec pozornosti (tak je bil občutek tope fascinacije), najprej kot dezorientirajoče presenečenje in nato kot prijetno presenečenje.

Morda je kaj takega zadelo tudi šefa založnika z Noise Appeal Records, ko se je med lanskim slovenskim fokusom na festivalu Waves Vienna odločil, da It's Everyone Else povabi med zasedbe, ki krasijo njegov katalog. Ta preboj je dvojcu uspel z ozaveščenostjo oziroma razumevanjem, kaj pomeni biti alternativen glasbenik na »trgu«. Nič tržnega pravzaprav – gre zgolj za enosmerne transakcije. Ustvarjalni trud, delovna motivacija in vztrajno živo nastopanje. Potem se zgodi to in ono. Skupina It's Everyone Else danes ponuja vinilno izdajo z mednarodno naklado, njena člana pa sta nedavno  z N'tokom preizkušala evropske klube na turneji od Gromke do Rotterdama.

Če se zopet vrnemo k žanrski vrsti iz uvoda, je pravzaprav treba povedati, da New Religion že preči mejo blagega pastiša avtorskega materiala s prvega albuma Is It Me?, ko so bili našteti žanri še vedno nekaj, na kar smo lahko ob opisovanju povsem zadovoljivo zreducirali njun izraz. Z novo ploščo to ni več mogoče. Po eni strani gre za učinkovitejšo sintezo, za učinkovitejši crossover, še bližje resnici pa bomo, če rečemo, da gre predvsem za prepoznavno avtorsko noto. Če je z debitantsko ploščo dvojec še vedno preizkušal generične matrice in stilske glasbene vzorce, mu sedaj prav te matrice in vzorce uspe premetati v konfiguracijo, ki ji z enostavnimi razgradnjami ne moremo več slediti – postane nepregledna, nepredvidljiva, avtorska. Kar je še malo prej delovalo kot miš maš hkratno tipanje v več neznanih smeri, kot potencial, zdaj namreč postaja sila fokusirano in kar prekipeva od osebnosti.

/.../ New Religion že preči mejo blagega pastiša avtorskega materiala s prvega albuma Is It Me?, ko so bili našteti žanri še vedno nekaj, na kar smo lahko ob opisovanju povsem zadovoljivo zreducirali njun izraz. Z novo ploščo to ni več mogoče. Po eni strani gre za učinkovitejšo sintezo, za učinkovitejši crossover, še bližje resnici pa bomo, če rečemo, da gre predvsem za prepoznavno avtorsko noto.

Kot vsaka identiteta, nam New Religion ponuja toliko vpogledov, kolikor je zornih kotov. Uvodni komad z igravo analogijo v naslovu I've Lost a Life skoraj zaprede v nelagodju lagodja tople vokalne posteljice, ki jo z vseh strani ogrožajo grobi kriki in porozna distorzija. Guilt Dispenser razvoj locira v bolj vektorski smeri. Ta določeno blagost fokusira kot plast za uvajanje in intermezzo eksplozivni, hitri, prav black metalski statiki. Skladba Years se odpre s klavirskim uvodom in ponuja kanček neugodno brezbrižne vokalne interpretacije, ki v nadaljevanju omogoči smiseln vstop lo-fi distorziranih linij. Te dinamiko pesmi pripeljejo do mogočne patine, premeteno nastavljene na zaključek sesedanja pesmi same vase.

Velika večina komadov na New Religion je vsaj toliko prepričljiva v svoji nepregledni strukturi in občutkih, ki jih podajajo, kot zgoraj ošvrknjeni. In take celote sestavljajo dobre albume.

It's Everyone Else je prepričljiva živa zasedba, ki postaja z vsakim korakom močnejši diskografski in avtorski konj. Še bolj kot sta Pika in Luci hrupna, se mi zdita v duhu generacije. Generacije, ki je vpijala vso alternativno kitarijado post-grunge obdobja in sprejela krik kot svoj glas, svoj izraz jeze in gnusa nad določenimi realnostmi sveta. Vendar je njun krik pač bolj in dlje fokusirani krik, ki seže tja, kjer lahko že tudi boli. Tudi prav njuno generacijo. It's Everyone Else z vinilno izdajo plošče ponuja manifest, morda res ne tako globok kot hrup, ki spodjeda svet, a zagotovo širši. O tem se lahko prepričate na koncertih dvojca, ki so kot nekakšni »rituali« s poslušalci.

NE SPREGLEJTE:


It's Everyone Else: Odpovedala sva se dolgočasju
ponedeljek, 30. junij 2014
Zrel in dodelan hrup
sobota, 16. junij 2012
Vabilo na ples
ponedeljek, 05. maj 2014
In Borghesia ustvari … ploščo
sobota, 20. september 2014
Urbano dejanje: malo mešano na ža(n)ru 
četrtek, 16. julij 2015
Trade mark Elvis Jackson
ponedeljek, 23. marec 2015
Samoosmislitev
ponedeljek, 16. februar 2015
Sam svoj kralj
petek, 24. julij 2015
Radio Študent friendly bend
torek, 30. september 2014
Očiščenje nelagodja
petek, 06. marec 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Definedivine, 07.05.2014, 14:11

Oj, samo opozorilo, da link "Pika in Luci" ne deluje pravilno.

http://hrupmag.com/fokus/intervju-it-s-everyone-else-hecno-je-da-bend-na-koncu-postane-tisti-ki-mora-tolerirati-obcnstvo.html

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice