SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Nova postavitev Gorenjskega slavčka v Ljubljani

Nova postavitev Gorenjskega slavčka v Ljubljani

Tanja Benedik
08. marec 2013

Tiskovna konferenca ob novi izvedbi Gorenjskega slavčka Antona Foersterja. Od leve: Robert Celestina, Nuška Smolič, Milivoj Šurbek, Igor Švara, Vito Taufer, Samo Lapajne in Tatjana Ažman. (Foto: Tanja Benedik)
Tiskovna konferenca ob novi izvedbi Gorenjskega slavčka Antona Foersterja. Od leve: Robert Celestina, Nuška Smolič, Milivoj Šurbek, Igor Švara, Vito Taufer, Samo Lapajne in Tatjana Ažman. (Foto: Tanja Benedik)

Mag. Nuška Smolič, v. d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana, je povedala, da je bil Gorenjski slavček prvič uprizorjen kot opereta leta 1872. V novi stavbi Deželnega gledališča je Anton Foerster Slavčka razširil in predelal v opero, ki je bila uprizorjena leta 1896. Opera je skozi desetletja doživljala različne uprizoritve in si pridobila posebno mesto pri ljubiteljih te glasbene zvrsti.

Umetniški vodja opere, Milivoj Šurbek, je izrazil veselje in ponos, da bodo pripravili premiero prav tega dela, saj je publika to želela, prav tako jim uprizoritev vsaj ene slovenske operne stvaritve narekuje programska politika. Vsebina opere je naivna, preprosta, komična, pripoveduje pa o tem, da denar ni najpomembnejši. Na to se je navezal režiser predstave, Vito Taufer, ki Minko predstavlja kot žrtev, žensko, ki zaradi moškega šovinizma ne more uresničiti svojih sanj. In tako je nastal Gorenjski slavček, kakršnega ljudje ne pričakujejo. Ker ustvarjalci računajo na to, da se bo predstava obdržala na programu, so vloge zasedene dvojno in celo trojno.

Igor Švara se v letih svojega delovanja s predstavo srečuje tretjič. Do današnje postavitve je bila to inačica po konceptu Rada Simonitija iz leta 1953 (z deli, ki jih ni napisal Foerster). Zdaj so ustvarjalci želeli opero »očistiti«, pri čemer pa so naleteli na težave. Uničena partitura in zgolj edicija Glasbene matice s klavirskim izvlečkom ni bila dovolj, da bi lahko uresničili vse izzive. Nova verzija Švare in Tauferja ima tako drugačen koncept. Izognila sta se pretirani čitalniški romantiki, ker je ta za današnji čas preživeta, razen tega sta na konec premaknila plese iz drugega dejanja in delno črtala dele, ki niso Foersterjevi.

Svoje videnje in ustvarjanje nove postavitve opere Gorenjski slavček Antona Foersterja je režiser Vito Taufer predstavil takole:



O scenografiji je spregovoril Samo Lapajne. Izognili so se folklornim elementom, so pa zato ustvarili pravljični svet, kjer je vse mogoče in vse resnično. Kostumi so »pika na i« sami operi. Dramaturginja Tatjana Ažman je sodelovala že pri prejšnji uprizoritvi opere leta 1996. Takole pravi: »Nova verzija v vseh elementih povezuje vse, kar je v Slavčku nastajalo in nastalo, v novo celoto. Je poklon starim časom; ta opera ni nekaj, kar bi lahko dali na smetišče zgodovine. Zdaj funkcionira, jezik ni isti, kot ga je pisala Luiza Pesjakova. Še med študijem so se dogajale spremembe.«

Snovalci torej obetajo izvrstno dinamiko predstave, scenografijo, luči, kostumografijo – operno poslastico v vseh pogledih. Izkoristili so tudi možnosti, ki jih ponuja novi oder. Zasedba je večinoma mlada, vloge prvič zasedajo debitanti, ki se izvrstno vključujejo v proces. Včasih so vse vloge zasedali zreli in izkušeni glasovi, tokrat ne bo tako, kar bo vsekakor velika osvežitev in zagotovo svojevrsten izziv.

Tokratna postavitev bi bila lahko celo primerna za tuje odre, četudi v slovenskem jeziku, seveda z ustreznimi nadnapisi, saj je izjemno odrsko učinkovita. Je brezčasna. Vsi prisotni so ugotavljali, da Slavčka v prihodnosti čakajo podobni posegi, kot so jih dočakale Črne maske. Govorimo seveda o velikem revizijskem delu, ki ga bo treba vložiti, da bi dobili kar se da avtentično edicijo te opere.

Poudariti je treba tudi dejstvo, da prej omenjeni, lahko rečemo temeljni operni deli slovenske zgodovine, Gorenjski slavček in Črne maske, nista oziroma, kot kaže, ne bosta dočakali, da bi se njuni novi postavitvi / izvedbi zapisali na nosilce zvoka. Zakaj? Za odgovor ni treba veliko domišljije: denarja ni, izvajalci pa pričakujejo visoka plačila. Mar res ni možnosti in prostora za kompromisne rešitve?

NE SPREGLEJTE:


SLOVENSKI GLASBENI DNEVI – Od slovenskih novitet do zaprašene domače literature
četrtek, 07. marec 2013
Verdi kot krinka slovenskega opernega brezpotja
torek, 08. oktober 2013
Wagnerjeva obletnica z Večnim mornarjem
petek, 01. februar 2013
Utrip operne sedanjosti
četrtek, 02. julij 2015
Straussova Saloma
ponedeljek, 02. februar 2015
Ponovno rojstvo Wagnerja v Ljubljani
torek, 15. januar 2013
Operi prijazna dežela
petek, 19. junij 2015
Operatorij v desetih slikah po libretu Svetlane Makarovič
sobota, 30. maj 2015
Na sledi Orfeja
četrtek, 11. junij 2015
Festival Ljubljana je predstavil svoj program
petek, 12. april 2013

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice