SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Perspektive raziskovanja glasbene preteklosti: mednarodni muzikološki projekt...

Perspektive raziskovanja glasbene preteklosti: mednarodni muzikološki projekt...

Nataša Cigoj Krstulović
01. september 2015

Vodje projektnih skupin na uvodnem delovnem srečanju v Dubrovniku l. 2013. Od leve proti desni: Barbara Przybyszewska-Jarmin ́ska (Varšava), Alina Zórawska-Witkowska (Varšava), Vjera Katalinić (Zagreb), Metoda Kokole (Ljubljana) in Gesa zur Nieden (Mainz)
Vodje projektnih skupin na uvodnem delovnem srečanju v Dubrovniku l. 2013. Od leve proti desni: Barbara Przybyszewska-Jarmin ́ska (Varšava), Alina Zórawska-Witkowska (Varšava), Vjera Katalinić (Zagreb), Metoda Kokole (Ljubljana) in Gesa zur Nieden (Mainz)

Od jeseni 2013 Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sodeluje kot partner v evropskem projektu Music Migrations in the Early Modern Age: the meeting of the European East, West and South (Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga), ki ga vodi muzikologinja dr. Vjera Katalinić z oddelka za raziskovanje hrvaške glasbe na Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti. Poleg hrvaške in slovenske skupine raziskovalcev (slednjo vodi dr. Metoda Kokole) v projektu sodelujejo še nemški muzikologi iz Muzikološkega inštituta v Mainzu (Johannes Gutenberg-Universität Mainz, Musikwissenschaftliches Institut) in Berlina (Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften) ter poljski raziskovalci z muzikološkega oddelka Poljske akademije znanosti in Varšavske univerze. Triletni projekt se financira iz proračuna Sedmega evropskega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj na podlagi projektnega razpisa za skupni raziskovalni program Cultural Encounters (Kulturna srečevanja), ki ga je za področje humanistike razpisala organizacija Humanities in the Europen Research Area.

Cilj projekta Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga je osvetlitev glasbenih in širših kulturnih stikov na stičišču evropskega vzhoda, zahoda in juga v 17. in 18. stoletju, prepoznati poti, po katerih so potovali glasbeniki, migracijske dejavnike ter njihov pomen za kulturo in glasbo določenega območja evropskega prostora. Namen skupnega raziskovalnega projekta je:

1. zbrati podatke o glasbenikih – migrantih na prostoru nekdanje Evrope,
2. zbrane podatke vnesti v skupno podatkovno bazo,
3. zarisati na karto migracijske tokove,
4. na podlagi primarnih raziskav analizirati dejstva in pripraviti zaključke,
5. nadaljevati raziskave v smeri »globalne zgodovine«,
6. pripraviti študije primerov.

Člani posameznih raziskovalnih skupin na geografskem področju svojih držav raziskujejo migracije glasbenikov ter poti glasbenega repertoarja, idej, glasbenih oblik, slogov ipd. in vnašajo podatki o glasbenikih – migrantih v skupno podatkovno zbirko. Na podlagi te bo mogoče na zemljevidu slediti toku glasbenih migracij ter postavljati sintetične ugotovitve in pripravljati specifične raziskave izbranih primerov.

23. septembra 2015 bodo člani slovenske partnerske skupine (dr. Metoda Kokole, dr. Radovan Škrjanc, dr. Nataša Cigoj Krstulović in Katarina Trček) pripravili delovno srečanje, na katerem bodo predstavili svoje sedanje delo na projektu ter izpostavili nekatera vprašanja ter probleme raziskovanja glasbenih migracij. Delavnica se bo začela ob 9. uri v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 (2. nadstropje) v Ljubljani in bo odprta za javnost.
 

Mednarodne konference

O problematiki, posebnostih in rezultatih svojega raziskovalnega dela člani hrvaške, slovenske, poljske in nemške partnerske skupine razpravljajo na skupnih znanstvenih srečanjih. Prvo je potekalo aprila 2014 v Mainzu pod naslovom Music Migrations: from Source Research to Cultural Studies (Glasbene migracije: Od vira do kulturnih študij). Oktobra 2014 je bil v Zagrebu dvodnevni simpozij Music Migration in the Early Modern Age: People, Markets, Patterns, Styles (Glasbene migracije v novoveški Evropi: ljudje, trgi, vzorci, stili). Istega meseca je v Ljubljani Muzikološki inštitut v sodelovanju s francosko Univerzo Jean Monnet iz Saint-Etiennena pripravil konferenco Itineraries of Musical Manuscripts and Prints in Modern Europe (Poti glasbenih rokopisov in tiskov v novoveški Evropi). Osrednje vprašanje te konference so bili načini in oblike razširjanja glasbenih rokopisov in tiskov od začetka tiska do 19. stoletja. Večina teh prispevkov je v obliki razprav dostopna v reviji De musica disserenda XI/1–2 (2015), ki bo iz tiskarne prišla prihodnji mesec.

15. in 16. oktobra 2015 bo v Ljubljani potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Parnassus Musicus Ferdinandaeus (1615), ki ga organizira Muzikološki inštitut skupaj s Fundacijo Levi (Benetke) oziroma z njeno delovno skupino Tra.D.I.Mus (Tracking the Dissemination of Italian Music in Europe, 16th–17th century). V središču zanimanja bo glasbeno življenje na dvoru nadvojvode Ferdinanda v Gradcu v času okrog izida njemu posvečene in leta 1615 v Benetkah tiskane antologije koncertantnih motetov z naslovom Ferdinandov glasbeni Parnas. Razen tega bodo prispevki osvetlili še širši fenomen migracij glasbenikov in glasbenega repertoarja v okviru graške dvorne politike ter glasbenega pomena omenjene zbirke.

Zaključno znanstveno srečanje članov mednarodnega projekta bo v začetku maja 2016 v Varšavi. Na konferenci z naslovom Centres and Peripheries – People, Works, Styles, Paths of Dissemination and Influence (Središča in obrobja – ljudje, dela, slogi, poti razširjanja in vpliv) bodo raziskovalci predstavili svoje razmisleke o odnosu evropskih glasbenih središč in obrobij, o oblikah razširjanja in vplivanja glasbenih praks in slogov oziroma njihove prilagoditve lokalnemu okolju in o organizaciji glasbenega življenja (institucionalizacija, profesionalizacija).

Notne izdaje, koncerti, razstava, delavnica

Poleg predstavitve dognanj muzikologov na znanstvenih srečanjih predstavljajo pomemben delež raziskovalnega projekta Glasbene migracije v zgodnjem novem veku tudi aplikativni rezultati in predstavitve rezultatov širši javnosti v obliki znanstveno-kritičnih notnih izdaj, koncertov ter razstav in delavnic.

Sodelavci Muzikološkega inštituta so za zbirko Monumenta artis musicae Slovenie pripravili dve novi znanstveno-kritični notni izdaji. Natisnjen je bil zvezek treh zgodnjih klavirskih sonat v Ljubljani rojenega in nekdaj zelo priljubljenega skladatelja in virtuoza Francesca Pollinija (Ljubljana 1762–Milano 1846), ki so leta 1812 izšle kot priloga k skladateljevemu učbeniku klavirske igre. Gre za izrazito virtuozna salonska dela, ki pa še danes lahko služijo svojemu prvotnemu glasbenopedagoškemu namenu. (Januarja 2016 bo učenec Glasbene šole Vič-Rudnik pod mentorstvom Radovana Škrjanca med drugim izvedel Pollinijevo sonato iz omenjene notne izdaje.) Jeseni letos bo v zbirki Monumenta artis musicae Slovenie izšel še zvezek z izborom opernih arij iz opere Achille in Sciro skladatelja Giuseppeja Arene. Prepisi teh arij so se ohranili na slovenskobistriškem gradu v zapuščini družine Attems.

Slovenska skupina raziskovalcev je spodbudila študente in profesorje Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, da so pripravili koncert skladb glasbenikov – migrantov. Maja 2015 je v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani potekal koncert z deli Gabriella Pulitija (ok. 1580–1644), Jakoba Frančiška Zupana (1734–1810), Jakoba Františka Benedikta Dusíka (1765–1817) in Franza Kubika (?–1848).

V okviru projekta Glasbene migracije v zgodnjem novem veku je konec letošnjega maja v ljubljanskem Atriju ZRC SAZU nastopil pianist Mikayel Balyan na zgodovinskem klavirju z začetka 19. stoletja (Graf, okrog l. 1830) in predstavil dela že omenjenega skladatelja F. Pollinija, ki se je rodil v Ljubljani ter živel in delal v Milanu, in skladatelja češkega rodu Josefa Františka Benedikta Dusíka, ki je v naše kraje prišel konec 18. stoletja. V začetku avgusta letos je Muzikološki inštitut soorganiziral orgelski koncert v Remšniku na Koroškem. Koncert je potekal na prenovljenih orglah graškega izdelovalca Johanna Andreasa Schwarza, ki je konec 17. in na začetku 18. stoletja deloval tudi na ozemlju današnje Slovenije.

Med prihodnjimi dogodki naj omenimo koncerte in razstavo, ki bodo potekali v Ljubljani. 1. oktobra 2015 bo v Atriju ZRC SAZU orgelski koncert Tomaža Sevška na orgelskem pozitivu Marcusa Göbla iz Grobelj, danes last Medobčinskega muzeja Kamnik na gradu Zaprice. Takrat bo na isti lokaciji odprta tudi razstava Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem: tradicija orglarske delavnice Marcura Göbla, ki jo pripravlja članica skupine Katarina Trček. Na ogled bo do 16. oktobra 2015.

15. oktobra 2015 bo ob 20. uri v Atriju ZRC SAZU koncert ansambla za staro glasbo musica cubicularis z gosti, na katerem bodo izvedeni moteti za avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda iz zbirke Parnassus Musicus Ferdinandaeus (1615).

Aprila 2016 Muzikološki inštitut pripravlja še izvedbo arij Giuseppeja Arene iz opere Achille in Sciro (1738). Premiera te opere je bila 1738 v Rimu, kasneje pa ni bila več izvedena.

Podatkovna baza

K poznavanju skupne glasbene preteklosti bo pripomogla skupna podatkovna baza glasbenikov – migrantov z biografskimi podatki in navedenimi viri. Spletna orodja bodo omogočala iskanje oseb tudi po kraju njihovega bivanja, vrsti poklicnega delovanja in drugem. Podobne zbirke, ki pa so časovno in geografsko drugače opredeljene, so že na voljo uporabnikom na spletu. Smiselno je omeniti dve, in sicer: zbirko Musici Database, ki omogoča vpogled v podatke o glasbenikih, ki so delovali v Italiji v obdobju 1650–1750 ter Bayerisches Musiker-Lexikon, ki nudi podatke o bavarskih glasbenikih.

Več informacij o projektu Music migrations in the early modern age: the meeting of the European East, West and South (MusMig) lahko zainteresirani bralci najdejo na spletnem mestu in spletnem dnevniku https://musmig.hypotheses.org. Za posamezne koncerte in dogodke, ki jih v okviru projekta organizira Muzikološki inštitut ZRC SAZU, obiščite spletno mesto Muzikološkega inštituta: http://mi.zrc-sazu.si.
 


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice