SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Poletni glasbeni festivali po Evropi

Poletni glasbeni festivali po Evropi

Anja Brezavšček
21. julij 2011

Prizorišče Caird Hall v škotskem Dundeeju (foto: BBC)
Prizorišče Caird Hall v škotskem Dundeeju (foto: BBC)

Poleti uradne glasbene institucije običajno zaprejo svoja vrata z zadnjimi abonmajskimi koncerti v juniju, glasbeno dogajanje pa se preseli na poletne festivalske dogodke. Tokrat nekaj več o letošnjem dogajanju na glavnih festivalih klasične glasbe po Evropi - od BBC Proms in Salzburžkega festivala do opernih v Byreuthu in Veroni.

Glasba za vse

V Londonu se je že pričel festival BBC Proms (15. 7.–10. 9.), ki je eden izmed izjemno odprtih festivalov. Že osnovna ideja – »prom« kot promenada – dopušča vstop po izjemno nizki ceni, stojišča neposredno pod odrom in na galeriji so na voljo za 5 funtov, 500 pa jih vedno prihranijo in prodajo na dan koncerta, zato da lahko karte dobijo tudi tisti, ki obiska koncerta niso načrtovali mesece vnaprej, ter turisti. Da bi zainteresiranim posameznikom ponudili poglobljen vpogled v kompozicije, so pred koncerti na Kraljevem kolidžu za glasbo organizirana predavanja in pogovori v okviru programa Proms plus, ki vključuje dogodke za najmlajše, portretne predstavitve skladateljev ter za sodelovanje odprt zbor. Zadnji večer se tradicionalno zaključi na prostem, v parku Hyde.

Na 74 koncertih bodo nastopili svetovno znani izvajalci, komorne zasedbe, dirigenti in orkestri, kot so Lang Lang, Yo-Yo Ma, Leonidas Kavakos, Anne-Sophie Mutter, Viktoria Mullova, Emmanuel Pahud, Nigel Kennedy, Hélène Grimaud, Valerij Gergijev, Zubin Mehta, Esa-Pekka Salonen in mnogi drugi.

Posebnost letošnjega festivala bo izvedba Gotske simfonije britanskega skladatelja Havergala Briana, po Guinnessovi knjigi rekordov simfonija, ki zahteva največje izvajalsko telo, sestavljeno iz dveh orkestrov in desetih zborov. Obeležili bodo tudi 75-letni jubilej Steva Reicha; njegova dela bo izvajal sestav Ensemble Modern.

Cene vstopnic na Salzburškem festivalu so za mlajše od 27 let znižane tudi za 90 %, otroci se lahko udeležijo glasbenega kampa, kjer po ogledani operi sestavijo in uprizorijo svojo predstavo ali sodelujejo v Salzburškem festivalskem otroškem zboru.

Medtem ko si festival BBC Proms prizadeva pritegniti čim širši krog občinstva in preko dogodkov, ki vključujejo komedijo, predavanja in izvedbe del, ki s svojo monumentalno zasedbo pomenijo svojevrsten glasbeni spektakel, tudi posameznike, ki običajno ne zahajajo na koncerte, si Salzburški festival (27. 7.–30. 8.) prizadeva izobraziti in vključiti mlajše občinstvo. Cene vstopnic so za mlajše od 27 let znižane tudi za 90 %, otroci se lahko udeležijo glasbenega kampa, kjer po ogledani operi sestavijo in uprizorijo svojo predstavo ali sodelujejo v Salzburškem festivalskem otroškem zboru. Organizirane so tudi delavnice, na katerih 200 študentov naravoslovja, glasbe in umetnosti en teden spremlja program sodobne glasbe (serija Peti kontinent) in nato raziskuje povezavo med kreativnostjo in inovacijo v umetnosti in znanosti. S tovrstnimi programi si prizadevajo ustaviti staranje občinstva klasične glasbe.

Festival je zelo obsežen in poteka v različnih ciklih. Med orkestrskimi je letos na sporedu osrednjih pet koncertov Dunajskih filharmonikov z velikimi dirigentskimi imeni, kot so Pierre Boulez, Riccardo Muti, Mariss Jansons, in solisti, kot so Lang Lang, Anna Prohaska, Renée Fleming. Napovedana sta dva koncerta Berlinskih filharmonikov s Simonom Rattlom, gostovala bosta Mladinski orkester Gustava Mahlerja in Čikaška filharmonija, Camerate Salzburg pa bo izvedla tri koncerte z dirigentom Kentom Naganom. Sodobni glasbi je posvečen cikel osmih koncertov z naslovom Peti kontinent, v katerem bodo med drugim izvedli pozno mojstrovino Luigija Nona, skladbo Prometej, ki je s posebno razporeditvijo orkestra, zbora in zvočnikov zasnovana v tridimenzionalnem zvočnem prostoru. V ciklu Šostakovič bo Godalni kvartet Mandelring v dveh peturnih koncertih izvedel vseh 15 Šostakovičevih godalnih kvartetov. Poleg naštetih so na sporedu še cikli samospevov, komornih skupin, solističnih recitalov in Mozartove matineje, na katerih bodo nastopili glasbeni zvezdniki Yo-Yo Ma, Lang Lang, Miša Majski, Maurizio Pollini, Julia Fischer, Emmanuel Pahud in drugi.

Festival ima tudi operni del, ki letos vključuje Mozartovo Figarovo svatbo in Così fan tutte, Straussovo Ženo brez sence, Verdijevega Macbetha in Janáčkov Primer Makropulos.

Če se BBC Proms zaključi z glasbenim praznovanjem na prostem, se Salzburške igre z njim začnejo, konkretno z Musicirkusom, ki je po Johnu Cageu zasnovan dogodek, na katerem se izenačita ton in hrup: po mestnem jedru Salzburga bodo sočasno muzicirali mnogi glasbeniki, ki nastopajo v rednem festivalskem programu, ob predhodni prijavi pa se jim lahko pridruži vsakdo. Praznik glasbe, hrupa in vsakršnih zvokov torej.

 

Tematike ob oblikovanju programskih smernic

Nekateri festivali si za smernice ob oblikovanju programa izberejo tematiko, običajno čim širšo, ki jo je možno osvetliti z vseh obdobij in z različnimi izvajalskimi zasedbami.

Festival v Luzernu je vsako leto deloma posvečen tudi sodobni glasbi. Letošnji rezidenčni skladatelj je Georg Friedrich Haas, lanskoletni nagrajenec festivala sodobne glasbe v Donaueschingenu.

Osrednja tematika letošnjega Festivala v Luzernu (10. 8.–18. 9.) je noč in podoba skladatelja vizionarja, sanjača, mistika, ki upravlja s temačnostjo, fantazmami in senzualnostjo. Na to tematiko so naravnana predavanja, pogovori, okoli nje se vrti tudi izbor skladb, med katerimi bo moč slišati nokturne, serenade in skladbe, kot so Sen kresne noči, Ožarjena noč, Mala nočna glasba, ter cikla simfoničnih koncertov Per aspera ad astra ter nočnih koncertov Insomnia. Velik poudarek bo na glasbi Antona Brucknerja. Izvedli bodo drugi del njegovega opusa simfonij (št. 5–9), dirigirali pa bodo Simon Rattle, Riccardo Chailly, Daniel Barenboim in Christian Thielemann. Festival je vsako leto deloma posvečen tudi sodobni glasbi. Letošnji rezidenčni skladatelj je Georg Friedrich Haas, lanskoletni nagrajenec festivala sodobne glasbe v Donaueschingenu. Njegova dela bodo izvajali Godalni kvartet Arditti in Hagen, Ensemble recherche in drugi, skladatelj pa bo sodeloval na razpravah in pogovorih, ki se bodo prav tako osredotočali na izbrano festivalsko tematiko.

Že osmo leto bo v času festivala potekala Luzernska festivalska akademija, ki jo vodi Pierre Boulez, pri pripravljanju ansambla pa sodelujejo člani sestava Ensemble intercontemporain.

Skorajda obratno tematiko so izbrali za središče Menuhinovega festivala v Gstaadu (15. 7.–3. 9.), in sicer sonce in ogenj, z glasbo, ki jo zaznamuje ognjevitost, temperamentnost, vročina. V ta kontekst so umeščene skladbe, kot so Händlov Kraljevi ognjemet, Ognjeni ptič Stravinskega, Sončni godalni kvartet Josepha Haydna, ter tematski recitali, kot sta Sonce in luna Dorothee Oberlinger na kljunasti flavti in Ogenj in temperament pianista Sebastiana Knauerja. Na festivalu bodo nastopili priljubljeni sestri Labeque, Hélène Grimaud, Emmanuel Pahud, Zubin Mehta, Sabine Meyer, Grigorij Sokolov in drugi.

V okviru Menuhinovega festivala bo potekala tudi vokalna akademija, ki jo vodita mati in hči, Silvana Bazzoni Bartoli in Cecilia Bartoli.

Posebnost sta dva koncerta Early fusion, ki združujeta elemente srednjeveških madrigalov in argentinskega tanga ter improviziranega baroka in rockovske glasbe. »Spoznajte zvezde prihodnosti že danes« je moto, ki ga skoraj v nespremenjeni obliki srečamo pri mnogih festivalih, ki poskušajo dati priložnost vzhajajočim glasbenikom. Mlade nadarjene glasbenike bo občinstvo spoznavalo v okviru cikla Menuhinova zapuščina in kot sodelujoče na dveh koncertih klarinetistke Sabine Meyer. V okviru festivala bodo potekale tudi amaterske in mladinske orkestrske delavnice ter vokalna akademija, ki jo vodita mati in hči, Silvana Bazzoni Bartoli in Cecilia Bartoli.

 

Vrhunski glasbeniki v idiličnem okolju

Številna zveneča zvezdniška imena lahko srečate izven množičnega festivalskega vrveža, odmaknjeni v majhne idilične vasice.

Ena takšnih lokacij je Festival Verbier (15. 7.–31. 7.), kjer se že osemnajsto leto zapored v alpskem smučarskem središču na 1500 metrih nadmorske višine poleti zbirajo vrhunski glasbeniki. Letos bodo ponovno nastopili Marta Argerich, Joshua Bell, Valerij Gergijev, Leonidas Kavakos, Jevgenij Kissin, Gidon Kremer, Miša Majski, Anne-Sophie Mutter, Vadim Repin, Julian Rachlin in Jurij Bašmet.

V Schwarzenbergu, vasici v skrajno zahodnem delu Avstrije, potekajo Schubertiade (drugi del: 27. 8.–11. 9.), festival, ki je namenjen komorni glasbi in samospevom, s poudarkom na glasbi Franza Schuberta. Koncerti potekajo v dvorani s 590 sedeži, kar festivalu vdihne elitno in obenem intimno vzdušje. Med svetovno priznanimi glasbeniki – godalna kvarteta Emerson in Hagen, Anna Prohaska, Ian Bostridge, Andras Schiff, Sabine Meyer, Andreas Scholl – najdemo tudi nepogrešljivo gostjo festivala, Bernardo Fink, ki bo tokrat nastopila z enkratnim in nenavadnim sporedom, sestavljenim večinoma iz slovenskih samospevov. Obenem bo potekal mojstrski tečaj samospeva z Edith Mathis in Dietrichom Fischer-Dieskauom.

 

Operni festivali

Letos bo na sporedu enega najslavnejših opernih festivalov, Slavnostnih iger v Bayreuthu (25. 7.–28. 8.), pet oper, in sicer Lohengrin, Tristan in Izolda, Tannhäuser, Mojstri pevci Nürnberški in Parsifal. Letošnja nova produkcija je Tannhäuser z režiserjem Sebastianom Baumgartnom in Larsom Clevemanom ter Camillo Nylund v glavnih vlogah. Če vstopnic nimate v rokah že najmanj kako leto, boste verjetno ostali pred gledališčem. Sreča se vam kvečjemu lahko nasmehne, če kdo vstopnico vrne ali če že načrtujete obisk festivala leta 2012. Komur je bližja italijanska opera, se lahko odpravi na 89. festival Arena di Verona (17. 6.–3. 9.), kjer so na sporedu opere Verdija (Traviata, Aida, Nabucco), Rossinija (Seviljski brivec) in Puccinija (La Bohème) ter Romeo in Julija Charlesa Gounoda. Na velikem festivalu na prostem bo debitiralo 35 pevcev in trije dirigenti, največ v novi produkciji Traviate. Novost festivala je Gounodova opera Romeo in Julija z mladimi pevci v glavnih vlogah, kar pomeni odlično platformo za predstavitev vzhajajočih pevskih zvezd.

Londonska operna produkcija se poleti preseli v Glyndenbourne (21. 5.–28. 8.), ki nadaljuje z raziskovanjem obsežnega Händlovega opernega opusa, letos z novo postavitvijo opere Rinaldo. Prvič v zgodovini glyndenbournskega festivala je postavljena tudi Wagnerjeva opera Mojstri pevci Nürnberški, za katere inscenacijo je poskrbel režiser David McVicar.

V posebnem grajskem okolju poteka Savonlinna festival (1. 7.–27. 7.) na Finskem. Festival želi približati opero širšemu občinstvu. Letos bodo predstavili širok repertoar z deli Wagnerja, Verdija, Puccinija, Mozarta in Bartóka. 500-letni grad se zdi naravnost idealno prizorišče predvsem za Bartókovo opero Grad vojvode Sinjebradca.

Festival Aix en Provence (5. 7.–25. 7.) gosti pet oper, ki jih povezuje tematika marginalnih družbenih skupin (Verdi, Traviata; Šostakovič, Nos; Mozart, La Clemenza di Tito; Händel, Acis in Galatea; na sporedu bo tudi letošnje naročilo festivala, novo delo Oscarja Bianchija z naslovom Hvala mojim očem). Predstave so nastale v koprodukcijah z nekaterimi najuglednejšimi svetovnimi opernimi hišami in orkestri, kot so Dunajska državna opera, Metropolitanska opera iz New Yorka, Simfonični orkester iz Londona ter francoske operne hiše iz Toulousa, Dijona in Marseilla.

NE SPREGLEJTE:


Festival Maribor v svoji 50. izdaji
sreda, 29. avgust 2012
Festival Maribor 2011
ponedeljek, 29. avgust 2011
14. junija poletje otvarja Imago Sloveniae
sreda, 13. junij 2012
Številni slovenski poletni festivali ponujajo klasično glasbeni repertoar
petek, 18. julij 2014
Šank rock – koliko popitih piv bo rešilo klubsko rock sceno?
ponedeljek, 31. avgust 2015
ČlovekA z bombami na Rock Otočcu
četrtek, 28. junij 2012
Čas Elliotta Carterja
ponedeljek, 21. november 2011
»Modernost« in historična izvajalska praksa
četrtek, 04. avgust 2011
»Helou Slovinija«
četrtek, 23. avgust 2012
Zlati zvoki trobent
sreda, 04. julij 2012

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice