SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Pomembni repertoarni utrinki na jubilejnem koncertnem ciklu Godalnega kvarteta Tartini

Pomembni repertoarni utrinki na jubilejnem koncertnem ciklu Godalnega kvarteta Tartini

Maia Juvanc
16. november 2014

Godalni kvartet Tartini je v svoji dolgoletni karieri je vztrajno gojil in vzdrževal eno najpomembnejših poustvarjalnih tradicij klasične glasbe. (Foto: www.tartiniquartet.com)
Godalni kvartet Tartini je v svoji dolgoletni karieri je vztrajno gojil in vzdrževal eno najpomembnejših poustvarjalnih tradicij klasične glasbe. (Foto: www.tartiniquartet.com)

Godalni kvartet Tartini bo novembra s štirimi koncerti in izvedbami najpomembnejših in izstopajočih skladb svoje kariere obeležil svojo 30. obletnico. Kvartet, ki ga sestavljajo profesionalni glasbeniki (violinista Miran Kolbl in Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev ter violončelist Miloš Mlejnik), je 12. novembra ob odprtju jubilejnega koncertnega cikla nastopil s pianistom Lovrom Pogorelićem, medtem ko se bosta ob zaključku cikla štirim domačim glasbenikom na odru Slovenske filharmonije pridružila armensko-ukrajinska pianistka Lilian Akopova in italijanski violinist Emmanuele Baldini.

Godalni kvartet Tartini je v svoji dolgoletni karieri – z nekaj spremembami v zasedbi (nekdanjega prvega violinista Darka Linarića je nasledil Črtomir Šiškovič, slednjega pa sedanji prvi violinist Miran Kolbl, violista Cvetka Demšarja je leta 1990 zamenjal Aleksandar Milošev) – vztrajno gojil in vzdrževal eno najpomembnejših poustvarjalnih tradicij klasične glasbe. Godalni kvartet sodi med tiste zvrsti, ki so najtrši oreh za skladatelja. Štirje »samostojni« glasovi predstavljajo tako rekoč oropan simfonični stavek v vsej svoji primarnosti, kar pomeni, da se pri godalnem kvartetu težje prikrijejo morebitne komponistične šibkosti. Poleg vseh del klasičnih mojstrov baroka in klasicizma, napisanih za to zasedbo, je kvartet tekom svoje kariere izvajal tudi številna dela slovenskih skladateljev ter nekaj skladb z repertoarja glasbe 20. stoletja. V poklon predanosti temu nepogrešljivemu žanru je nekdanji umetniški vodja in ustanovitelj ansambla, skladatelj Ivo Petrić, kvartetu namenil nekaj pohvalnih besed: »Literatura za godalni kvartet je najlepše, kar premore glasbena zgodovina. Obenem pa so kvarteti velikih mojstrov – od Haydna, Mozarta, Beethovna do romantikov in sodobnikov – tudi največja interpretacijska preizkušnja. Popolne izvedbe teh skladb terjajo nesebično in dolgotrajno timsko delo, ki se lahko uresničuje samo v zasedbah, ki živijo s to glasbo ... Žal je pri nas tradicija stalnih zasedb godalnega kvarteta skromna, in če ne bi Godalni kvartet Tartini dolga leta tako vztrajno in profesionalno deloval na naši glasbeni sceni, bi bili prikrajšani za to najplemenitejšo zvrst.«

Poleg številnih nastopov in koncertnih ciklov v Sloveniji se je Godalni kvartet Tartini mednarodno uveljavil z nastopi na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Švici, na Švedskem in v Južni Ameriki. Med priznanimi glasbeniki, ki so sodelovali s kvartetom, so Irena Grafenauer, Mate Bekavac, Maria Graf in Bruno Giuranna ter violinist Franco Gulli in pianistka Enrica Cavalli, s katerima je kvartet leta 2011 posnel ploščo s Koncertom za violino, klavir in godalni kvartet op. 21 in Godalni kvartet op. 35 Ernesta Chaussona. Z Davidom Formissanom, glavnim flavtistom italijanske Scalle, so posneli vse Mozartove kvartete ter njegov Godalni kvartet v G-duru, K. 378. Ob klasično glasbenih mojstrovinah Ravela, Dvořáka, Mozarta, Beethovna in Schuberta med posnetki na osmih ploščah Godalnega kvarteta Tartini najdemo tudi izvedbe godalnih kvartetov slovenskih skladateljev, med katerimi so Marijan Lipovšek, Slavko Osterc in Uroš Krek.

Program slovesnega koncertnega cikla je vseboval vse pomembnejše utrinke že izvedenega repertoarja. Prvi koncert se je ozrl na sam začetek delovanja kvarteta z izvedbo Mozartovega Kvarteta v d‐molu, KV 421, ki je bil na sporedu pred tridesetimi leti v Slovenskem domu v Trstu. Z izvedbo Franckovega Klavirskega kvinteta v f-molu je ansambel obeležil dolgotrajno sodelovanje s pianistom Lovrom Pogorelićem.

Drugi koncert, ki je potekal 15. novembra, je prinesel prvo skladbo, ki jo je kvartet posnel in izdal na CD plošči, in sicer je bil to Ravelov Godalni kvartet v F-duru, ter noviteto Ambroža Čopija z naslovom Tartiniado, ki je nastala v počastitev obletnice in se naslanja na Tartinijeve teme. Letošnjo obletnico si kvartet deli z Bedřichom Smetano, ki praznuje 190. obletnico rojstva in 130. obletnico smrti, zato je kvartet na koncertu izvedel tudi skladateljevo avtobiografsko delo Iz mojega življenja.

S tretjim koncertom se bo 18. novembra kvartet poklonil svojemu zaščitniku Giuseppeju Tartiniju s štirimi Sonatami à Quattro ter se posvetil posebnemu izvajalskemu izzivu, ki ga predstavlja Tretji godalni kvartet Alfreda Schnittkeja.

Cikel se bo sklenil 21. novembra s spominom na posebno vez med dvema glasbenikoma in Godalnim kvartetom Tartini ter na enega izmed njegovih umetniških viškov. Izvajalski višek kvarteta predstavlja izvedba Klavirskega kvinteta Antonína Dvořáka v pariškem salonu Salon d’honneur, medtem ko bosta za kvartet Tartini še posebej pomembna glasbenika, violinista Franca Gullija in pianistko Enrico Cavallo, na tokratnem koncertu nadomestila glasbenika mlajše generacije. Skladbe Chaussona s plošče, izdane pri milanski založbi Stradivarius, bosta tako izvajala italijanski violinist Emmanuele Baldini, koncertni mojster Državnega simfoničnega orkestra iz brazilskega Sao Paola, ter večkrat nagrajena armensko‐ukrajinska pianistka Lilian Akopova.


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice