SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Prešernovi nagrajenci za glasbo

Prešernovi nagrajenci za glasbo

uredništvo
07. februar 2011

Anton Nanut (foto: arhiv Festivala Ljubljana)
Anton Nanut (foto: arhiv Festivala Ljubljana)

Na predvečer kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili letošnje Prešernove nagrade. Za glasbeno ustvarjanje so nagrade prejeli Anton Nanut (Prešernova nagrada za življenjsko delo) ter Zlatko Kaučič in Branko Robinšak (nagradi Prešernovega sklada). Predstavljamo kratke portrete nagrajencev.

Anton Nanut
Dirigent Anton Nanut se je rodil leta 1932 in je s svojim večdesetletnim umetniškim delom zaznamoval slovensko glasbo. Morda bolj kot katerikoli drug slovenski dirigent se je uveljavil tudi v tujini. Po študiju pri Danilu Švari je kot mlad dirigent vodil zbor Slovenske filharmonije, Dubrovniški mestni orkester, nato je svojo energijo in znanje vlagal v delo z dvema domačima vrhunskima orkestroma: med leti 1975–1980 je bil šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije, še posebej močna umetniška in človeška vez pa ga veže s Simfoniki RTV Slovenija, ki jih je vodil skoraj dve desetletji. Kot častni dirigent orkestra z njim sodeluje tudi po upokojitvi. Anton Nanut je bil dolga leta profesor dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo, umetniški vodja Slovenskega okteta, v rodnem Kanalu ob Soči pa je ustanovil Kogojeve dneve, festival sodobne glasbe, ki ga vodi še danes.

Poleg vrste del železnega repertoarja in zlasti glasbenih klasikov 20. stoletja je Nanut izvedel in posnel celo vrsto del slovenskih skladateljev, zlasti najnovejših; prav v izvajanju slednjih vidi svoje največje poslanstvo. Za interpretacije Beethovnovih simfonij je prejel nagrado Prešernovega sklada. Nanut je zaslužen za temeljito predstavitev opusa Gustava Mahlerja slovenskemu občinstvu, njegove izvedbe Mahlerjeve glasbe pa so cenjene tudi v tujini. Anton Nanut se je v skupni spomin domače glasbene javnosti usidral kot garaški umetnik in glasbeni vodja, veliko Prešernovo nagrado pa je prejel za celoten ustvarjalni opus.
 

Zlatko Kaučič
Bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič (1953) se je po dolgoletnem igranju v tujini leta 1992 vrnil v Slovenijo, da bi zagnal vrsto odmevnih zasedb in sodelovanj. V svoje zasedbe je privabil najimenitnejše mednarodne jazziste in improvizatorje, kot so Steve Lacy (Zlati čoln), Peter Brötzmann (Tolminski punt 1 in 2), Evan Parker in Alexander Balanescu. Marsikdaj je navdih poiskal v poeziji. Zlati čoln, denimo, z glasbo pripoveduje o Kosovelu. Pri njem se napaja tudi album Vibrato tišine, na katerem pesmi v interpretaciji Barbare Korun podčrtava z bogatim arzenalom zvoncev, igrač, loncev in drugih zvočil. Prav poseganje po vsakdanjih predmetih je ena od značilnosti njegovega samosvojega izraza, ki ga v zadnjih letih dodatno razširja s kompletom t. i. talnih bobnov. Kaučič je zaslužen tudi za mlado zasedbo Kombo, ki je nastala iz njegovih delavnic. Vedno zvočno zvedavega Brica letos čakata (vsaj) dva velika projekta: izid že tretjega solističnega albuma, Emigranti, ter majska nastopa (v Zagrebu in Bariju) s prvim človekom avantgardnega klavirja, Cecilom Taylorjem.
 

Branko Robinšak
Tenorist Branko Robinšak, član ansambla ljubljanske Opere SNG, je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Evi Houška-Novšak (pred tem je bil član znane skupine Pepel in kri) in je že v času študija v ljubljanski Operi debitiral kot Tamino v Mozartovi Čarobni piščali. Izpopolnjeval se je na salzburškem Mozarteumu pri profesorici Seni Jurinac, nato je svoj prvi stalni angažma podpisal v Graški operi. Bil je gost opernih hiš v Švici, Španiji, na Portugalskem ter drugje, kasneje pa se je ustalil v Sloveniji, kjer je redno dejaven predvsem zadnje desetletje. Kot prvak ljubljanske Opere je ustvaril vloge v operah, kot so Jevgenij Onjegin (Lenski), Faust (naslovna vloga), Tosca (Cavaradossi), La bohème (Rudolf) ter številne druge. Poznavalci vse od njegovih zgodnejših nastopov cenijo in poudarjajo tenoristovo lepoto glasu.
 

Fotogalerija



› celotna galerija


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice