SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > tuje > Prihodnost klasične glasbe, kakor jo vidijo njeni nosilci

Prihodnost klasične glasbe, kakor jo vidijo njeni nosilci

Barbara Švrljuga
11. junij 2012

V Münchnu je prvič potekalo srečanje Classical:Next, namenjeno vsem, ki se ukvarjajo s klasično glasbo. (foto: © Eric Van Nieuwland/Classical:Next)
V Münchnu je prvič potekalo srečanje Classical:Next, namenjeno vsem, ki se ukvarjajo s klasično glasbo. (foto: © Eric Van Nieuwland/Classical:Next)

Prvi forum Classical:Next, München, 30. maj–1. junij 2012

V zadnjih letih smo priče porastu zanimanja za specializirane glasbene forume, ki pritegujejo profesionalne udeležence specifičnega glasbenega žanra. Vedno večja priljubljenost dogodkov, kot so Womex, jazzahead! in Eurosonic, sovpada z vse manjšim zanimanjem za megalomanski MIDEM (Mednarodni sejem za plošče in glasbene izdaje), ki se še oklepa slovesa glavne evropske točke srečanja glasbenih založnikov in producentov. V resnici ga danes večina bodisi raje nadomesti z udeležbami na manjših srečanjih bodisi o tem vsaj intenzivno razmišlja.

Tudi pri »manjših« srečanjih govorimo o udeležbi, ki se giblje v številkah nekaj tisoč. Classical:Next, srečanje, namenjeno vsem, ki se ukvarjajo s klasično glasbo v najširšem pomenu, je v svoji prvi, poskusni izdaji štel 700 delegatov (iz vrst založnikov, distributerjev, promotorjev, producentov, medijev itd.) iz 39 držav, 74 razstavljavcev na sejmu, štiridnevni koncertni program s skoraj 60 nastopajočimi ter konferenco s 24 predavatelji. Številke, pravijo organizatorji, presenečajo, saj kažejo, da je kljub relativno kratkemu času oglaševanja in zbiranja prijav iniciativa naletela na veliko zanimanje ciljnih skupin.

Dobro organizirani dogodek v münchenskem glasbeno-koncertnem kompleksu Gasteig, za katerega so zaslužni nemško združenje neodvisnih založnikov klasične glasbe, jazza in glasb sveta CLASS, kulturni oddelek mesta München in izkušena organizacijska ekipa uspešnega foruma za glasbe sveta Womex, je preveval občutek prijetne domačnosti. Kaže, da so dobri trije dnevi, ki so jih udeleženci preživeli skupaj, dovolj ne le za vse nujne sestanke in obiske spremljajočih dogodkov, temveč ponujajo tudi dovolj priložnosti za neobvezna srečanja in raziskovanja. Za nekatere predstavlja Classical:Next že tudi pravega naslednika MIDEM-a za klasičnoglasbene žanre.


 

Vprašanja o prihodnosti

Kot dober vir znanja in inspiracije se je izkazal pester konferenčni program, ki se je sukal okoli štirih glavnih tem: Next:Generation (novi poslušalci in animiranje občinstva), Next:Sound (nova glasba in zvočni formati), Next:Income (novi trgi in prihodnost financiranja) ter Next:Technology (nove metode za nove izzive); pritegnil je strokovnjake, kot so Christopher Gruits (vodja e-strategije koncertnega prizorišča Carnegie v New Yorku), Christian Kellersmann (direktor Universal Music Classics & Jazz), Oliver Condy (urednik revije BBC Music Magazine), James Jolly (glavni urednik revije Gramophone) in Rob Harris (svetovalec za akustiko in gledališče pri podjetju Arup, ki je zaslovelo s sodelovanjem pri izgradnji poslopij, kot sta denimo operna hiša v Sydneyju in pariški center Pompidou).

Med projekti, zazrtimi v prihodnost, je posebno pozornost pritegnil nov koncept spremljanja zapisane glasbe, ki se kaže na vzorčnem projektu Open Goldberg Variations.

Med projekti, zazrtimi v prihodnost, ki se zdi v resnici prej kombinacija iztočnih štirih izpostavljenih sklopov foruma kot pa zbir nekaj verjetnih možnosti, je posebno pozornost pritegnil nov koncept spremljanja zapisane glasbe, ki se kaže na vzorčnem projektu Open Goldberg Variations. Open Goldberg Variations prihodnost partitur vidi v interaktivni spletni aplikaciji, ki omogoča poslušanje/igranje in sprotno sledenje notnemu zapisu na mobilnih napravah ali računalnikih (brezplačni primer je dosegljiv tukaj). Snovalci projekta so za zagon izrabili možnosti, ki jih ponujajo družabna omrežja, in tako ustvarili mrežo podpornikov – mikro financerjev, ki so preko sistema Kickstarter omogočili izpeljavo projekta (prezentacija Roberta Douglassa o strategiji, ki je botrovala uspehu pri financiranju, je dostopna tukaj).

Med drugim se je predstavil tudi IAMIC, Mednarodna zveza glasbenoinformacijskih centrov, katerega član je SIGIC. Organizacija, ki skrbi za mednarodni pretok glasbenih informacij in povezovanje med profesionalnimi udeleženci s celega sveta, je posebno zanimanje pritegnila s projektom njenih članic Minstrel, ki se osredotoča na evropsko mobilnost glasbenih del in glasbenikov.

Sogovorniki na okrogli mizi so si bili edini, da je pravo glasbeno novinarstvo močno ogroženo, ker sta ogroženi njegovi temeljni predpostavki, to je glasbena (muzikološka) strokovnost in sposobnost pisnega izražanja

Na eni izmed okroglih miz so se dotaknili negotove prihodnosti kakovostnega glasbenega novinarstva. Sogovorniki okrogle mize, Oliver Condy z revije BBC Music Magazine, Carsten Durer s Piano News in Jessica Duchen, blogerka in glasbena kritičarka časopisa The Independent, so izražali podobna mnenja o tem, ali nova doba, ki jo zaznamuje prosto in neredaktirano objavljanje na spletu, prinaša dobre priložnosti. Medtem ko je James Jolly, glavni urednik revije Gramophone, v svojem govoru ob zaključku Classical:Next pozdravil odprtost in dostopnost svetovnega spleta kot medija, ki ravno zaradi odsotnosti uredniških okvirov uteleša popoln demokratični princip objavljanja najrazličnejših mnenj, so si bili sogovorniki na okrogli mizi edini, da je pravo glasbeno novinarstvo močno ogroženo, ker sta ogroženi njegovi temeljni predpostavki, to je glasbena (muzikološka) strokovnost in sposobnost pisnega izražanja. Sogovorniki so izrazili skrb, da oboje rapidno izginja tudi iz splošnih izobraževalnih sistemov širom sveta. (Jessica Duchen, ena izmed sogovornic na okrogli mizi, o prihodnosti glasbenega novinarstva v svojem blogu)

 

Novi formati za nova ušesa

Kot primer uspešnega približevanja novemu, še posebno mlademu občinstvu je služil v nekaterih glasbenih središčih že dobro uveljavljen koncept »klasičnoglasbenega klubskega večera«. Predstavnik multinacionalke Universal Music Classics in založbe Deutsche Grammophon (pogovorno znane kot yellow label) je predstavil projekt svoje matične založbe, Yellow Lounge, ki nagovarja mlajše občinstvo tako, da klasično glasbo »prenese« v njihove priljubljene klube. O uspešnosti takšnega koncepta smo se prepričali tudi sami v okviru posebnega koncertnega sklopa Classical Next Level. Zadnji večer smo tako lahko obiskali dva münchenska kluba, v katerih so tokrat izjemoma gostovali DJ-ji, ki so vrteli klasični »miks«, in glasbeniki z živim nastopom. Izkušnja vaše poročevalke, ki sem se odpravila v klub Harry Klein, je bila presenetljiva. V trenutku, ko so glasbeniki godalnega kvarteta (sicer člani priznanega Münchenskega komornega orkestra) prišli na »oder« (v resnici na plesišče), se je številčno bogato zastopana mladina umirila in zbrano poslušala enourni nastop z deli P. Glassa, J. Cagea in A. Pärta. Podoben program menda nameravajo v klubu izvajati še naprej. Ali bodo takšni podvigi pripomogli k porastu pristnega zanimanja za umetnostno glasbo v prihodnje, pa si še nihče ne upa napovedati.


 

Koncerti in sejem

Čez dan in zvečer so potekali klasični koncerti in video predvajanja. Posebej razveseljivo je, da je na otvoritvenem večernem koncertu nastopila na Nizozemskem delujoča slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj (gl. predstavitev v Odzvenu), ki je s pianistom Janom Schultszem izvedla samospeve nemško-švicarskega skladatelja Josepha Joachima Raffa.

Med razstavljavci na sejmu smo opazili krovne stojnice s predstavitvijo glasbe in poslovnih protagonistov držav, kot so Finska, Danska, Latvija, Belgija, Avstrija idr., več pomembnih klasičnoglasbenih založb, s posebno prezenco verjetno največje svetovne založbe za klasično glasbo, Naxosa. Naxos, ki je začel kot nizkocenovna založba z visoko razvejanim repertoarjem, je v novejšem času (p)ostal priljubljen tudi zaradi uporabne digitalne knjižnice (Naxos Music Library), ki obsega vse Naxosove izdaje (posnetke in spremna besedila) in tako predstavlja zajeten vir informacij o glasbi in glasbe na spletu. Na Classical:Next je Naxosova ekipa proslavila petindvajset let obstoja.

Treba je priznati, da je novi klasičnoglasbeni forum drzen, da se kot stanovska iniciativa odkrito sooča s položajem umetnostne glasbe v sodobnem svetu in da samokritično išče smisel in načine obstoja v prihodnosti. Svoj žanr preizprašuje z več zornih kotov: z gledišča glasbene industrije, recepcije in izobraževanja ter s komunikološkega vidika in iskanja poti do sodobnih ušes. Nenazadnje spodbuja iskanje uspešnih poslovnih modelov in nova kreativna partnerstva. Največja vrednost foruma je verjetno v njegovi preprosti osnovni ideji: srečanju mednarodnih udeležencev klasičnoglasbenega »posla«.

Po kratkem obisku foruma bi kot strokovna udeleženka rada videla tudi nadaljevanja. Zaradi strnjene oblike ponuja forum številne priložnosti za intenzivno spoznavanje dejavnosti drugih in za promocijo lastnih, tudi domače glasbe. O naravi srečanja veliko pove slučaj, da sem se že prvo uro po prihodu nenamerno zapletla v pogovor s predstavniki založbe Naxos, ki so brž začeli razmišljati, ali so že posneli kaj slovenskega. Zdi se mi, da razen ene same izjeme (Janez Lotrič) ničesar. Takoj je sledilo vprašanje, ali imamo kakšne dobre orkestre in soliste. Medtem ko sem jim zagotavljala, da bi mnogi slovenski glasbeniki še presegli njihova pričakovanja, sem si zaželela ob sebi predstavnikov le-teh, ki bi, oboroženi s posnetki in referencami, radovedno poveljništvo založbe, in še koga, zlahka prepričali.

Upam, da prihodnjič!

NE SPREGLEJTE:


Čas Elliotta Carterja
ponedeljek, 21. november 2011
»Modernost« in historična izvajalska praksa
četrtek, 04. avgust 2011
Zgodovinska izvajalska praksa?
torek, 08. maj 2012
Zborovski tekmovanji v Mariboru
torek, 17. april 2012
Zaradi krčenja sredstev brez plavajočega odra na Dravi
petek, 26. junij 2015
Z umetnostjo raste tudi družba
sreda, 19. september 2012
Vrhunsko, salonsko in jazzy
sobota, 01. oktober 2011
Uspeh skladatelja Vita Žuraja na Rostrumu
torek, 12. junij 2012
Ubrano bo zapelo več kot 110 slovenskih pevskih zborov
sobota, 16. junij 2012
Tkanine sodobne zvočnosti
petek, 22. julij 2011

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice