SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Prva petletka

Prva petletka

Matej Krajnc
20. december 2012

Z letošnjo edicijo plošče Val 012 je Val 202 zakorakal v peto leto predstavljanja mlade domače glasbene kreative.
Z letošnjo edicijo plošče Val 012 je Val 202 zakorakal v peto leto predstavljanja mlade domače glasbene kreative.
Različni izvajalci:
Val 012- Imamo dobro glasbo (ZKP RTVS, 2012)

Ko premišljujem o slovenski glasbi, mi skoraj vedno pade na pamet znameniti prizor iz filma Sever-severozahod, ko Cary Grant beži pred letalom. Ta prizor se zdi zanimiva prispodoba stanja na slovenski sceni. Ko govorim o sceni, seveda ne mislim na uradno, tista je bolj cirkus. Mislim na podtalje, kjer se kuha in dogaja marsikaj: od močnega kantavtorskega udara do številnih presežnih delovanj zanimivih bendov, brez lakote po pojavljanju v tabloidih. Gre predvsem za glasbo in z njo povezane odiseje, ki jih umetnik z integriteto mora vzeti v zakup in z njimi živeti. Beseda »integriteta« v mainstreamovskem cirkusu nima teže, je bolj zbadljivka in nekaj, čemur se je treba posmehovati, a zgodovina zadeve ponavadi obrne po svoje: ostanejo najmočnejši, kar pa ne pomeni najbolj agresivnih in takih, ki se znajo najbolje prodati. Seveda, ti lahko vedno rečejo, da gre pri vsej stvari pravzaprav za zavist »manj uspešnih kolegov«, a zgodovina popularne glasbe priča, da najmočnejših del niso (nujno) ustvarjala v zlato kovana lica. In tudi tista, ki so to pozneje postala, za to niso nujno žrtvovala integritete.

»Imamo dobro glasbo« je geslo, pod katerim že peto leto izhajajo kompilacije, ki si prizadevajo iskati drugačne zvoke, drugačne izpovedi in sploh drugačno vse od tistega, kar poslušamo v t. i. mainstreamu. V Sloveniji »vzporedno« poteka več takih projektov, med drugim Klubski maraton RŠ, KantFest, Rokerji pojejo pesnike, No Border Jam ipd., projekt Imamo dobro glasbo pa se, kot denimo Festival šansona, kjer gre za nekoliko drugačen koncept, odvija pod streho nacionalne radijske postaje. Eden od selektorjev, glasbeni novinar in urednik Igor Bašin, je ob izidu kompilacije idejo strnil nekako takole: »V prvi vrsti je naš namen opozoriti, da imamo dobro in raznoliko avtorsko glasbo, z objavo same kompilacije ji skušamo razpreti vrata in ji zagotoviti več prostora, da zadiha in pride do širšega občinstva. Z njo se nam, glasbenim urednikom in poslušalstvu, razpira pogled na aktualno domačo sceno in samo stanje na terenu«. Nacionalkin krov bi pri tem pravzaprav moral (zunaj aktivnosti Vala 202) pomeniti tudi širšo promocijo izbranih del, kar pa se ne zgodi. V spremni besedi so selektorji opozorili na dejstvo, da je pomembno tudi »live« angažiranje udeleženih izvajalcev, ki pa pravzaprav nimajo kontinuiranih možnosti za promocijo, saj izvenveselična glasba že dolgo ne uživa podpore velikih organizatorjev koncertov pa tudi medijem je zanjo bolj malo mar. Ekipa projekta je nad tem dejstvom razočarana, vendar dela ne namerava opustiti; navsezadnje kompilacije in posnetki ostanejo, kar pomeni, da so na voljo poslušalcem tako ali drugače, dokler arhivi seveda obstajajo. Poleg tega projekt ne zavrača znanih imen, vendar je, po izboru sodeč, hitro jasno, kako in kaj je z njimi: projektu ponavadi niso kos ali pa ga prezrejo, tu pa tam najdemo kakšno tako ime, ki pa že sicer nosi malce bolj »obrobno« obleko.

Letošnja kompilacija Imamo dobro glasbo je spet precej cajtgajstovska in žanrsko raznolika, kar je sploh prednost projekta – od reperjev (Palijo) do kantavtorjev/šansonjerjev (Gaber Brin) in hardrokerjev (The Marvin Shot, Sedukt), diapazon je širok. Nekaj malega je tudi angleških besedil, ki jih razpis dovoljuje, vendar po kakovosti ne pridejo zares v ospredje.  

Poglejmo še k izvajalcem, sledi hiter prelet imen. Kompilacijo uvede raper (Alijo) Palijo, na facebooku tudi »Spaljen«, z angažirano pesmijo Povsod je najlepše. Pesem je satira na t. i. »narodovo substanco«, kot to radi poimenujejo ti ali oni mediji.Nekoliko bolj umirjena (pop)rokerska balada Skrivnostno nebo uvede intimno tematiko, podpisan je Simon Fagina alias Kühlschrank. Sledijo mu Drinkers s svojim značilnim drink'n'rollom, kot so nekoč poimenovali svojo zvrst, njim pa v podobno rokerskem slogu The Marvin Shot; pesem je dobra, škoda je le, da je v angleščini; besedilo namreč ne izstopa. Tudi Marvinse dobite na facebooku, raperja Valterja (Lapanjo) pa na hotmailu; njegova skladba Luknje v ograji je podobno angažirana kot Palijeva, le da obrača drugo stran taiste substance: intima je lahko tako družbena kot zasebna in to dvoje je lahko precej povezano z družbeno (ne)zavestnim. »Reveži le tuhtajo, kako bi bli bogati« je vrstica, ki precej neposredno povzame stanje duha (ne samo pri nas). Zaporedje kompilacije je naravnano v žanrsko raznolikost. Valterju sledi balada, v kateri najdemo sledi jazzy-popa, vendar z angažiranim podtonom: Tisoč žerjavov  Grege Korošca, kitarista in basista, ki se je izpopolnjeval pri Samu Šalamonu. Blu. Sine je prva zasedba z ženskim vokalom na kompilaciji, njen eksperimentalni pop spoznate v pesmi Milonga, najdete pa jo na facebooku in myspaceu.Letošnja kompilacija Val 012- Imamo dobro glasbo je spet precej cajtgajstovska in žanrsko raznolika, kar je sploh prednost projekta – od reperjev (Palijo) do kantavtorjev/šansonjerjev (Gaber Brin) in hardrokerjev (The Marvin Shot, Sedukt), diapazon je širok. Nekaj malega je tudi angleških besedil, ki jih razpis dovoljuje, vendar po kakovosti ne pridejo zares v ospredje.

Letošnja kompilacija Val 012- Imamo dobro glasbo je spet precej cajtgajstovska in žanrsko raznolika, kar je sploh prednost projekta – od reperjev do kantavtorjev/šansonjerjev in hardrokerjev, diapazon je širok.

T.M.S. Crew, ki sledi, kombinira rap s pop-rockom, v pesmi Moj krog pa se prav tako spogleduje z družbenokritično tematiko. Sedukt je nekoliko trši, punkrockovski band in temu primerno jezen v pesmi Ljubezenska. Deseti izvajalec na kompilaciji, pop-rockovska zasedba Bo!, ima zanimivo zasnovano spletno stran, kjer lahko preberete (in slišite) vse o zasedbi. Petčlanska zasedba je prav tako precej družbenoangažirano usmerjena, po lastnih besedah jo družbena klima in padec vrednot vodita v intenzivno ustvarjanje. The Vast Blasts prihajajo z angleškim besedilom Sammy, Šansongaraž za njimi pa nekako v skladu z imenom kombinira šansonske nastavke s pop-rockom v pesmi Mon Amour. Zbirko zaključijo rockšansonjer Gaber Brin z delavskim šansonom Šihtarska, ki je na kompilaciji še najbližje kantavtorsko-šansonski štimungi, raper ŽYGC (Žiga Šihtar) in Stane Špegelj v svoji elektronski inkarnaciji Housemouse (in takisto s spletno stranjo). Zanimiva in pestra bera, ki pritrjuje trditvam selektorjev, da se pri nas veliko ustvarja.

Zanimivo je ugotoviti, da ima le peščica izvajalcev na kompilaciji »klasično« spletno stran; večinoma jih najdemo na facebooku in soundcloudu, kar je dandanes že skoraj značilna pot distribucije pesmi med potencialne poslušalce, hkrati pa lahko izvajalci spremljajo tudi obisk. Selektorji in ustvarjalci projekta Imamo dobro glasbo bodo tudi v letu 2013 iskali dobro glasbo. Če je bila nekakšna rdeča nit zadnjih dveh kompilacij angažiranost, sklepamo, da bo v duhu časa, če se »vse nekako ne preonegavi«, kot je rekel cesar v Krpanu, tako tudi na prihodnji. Tozadevnega muštra gotovo ne bo zmanjkalo. Prvih pet let je mimo, toda to je šele začetek; pod površjem je še precej neraziskanega.

NE SPREGLEJTE:


Ni meja za "generacijo prihodnosti"
torek, 12. marec 2013
Kje so Laibach?
ponedeljek, 15. april 2013
Imamo dobro glasbo 2011
četrtek, 01. december 2011
Zatišje pred viharjem?
nedelja, 17. marec 2013
Težje je biti dober raper kot dober »eksperimentator«
torek, 15. marec 2011
Sanjarjenje ali iluzija o boljšem jutri
sreda, 15. april 2015
Sam svoj kralj
petek, 24. julij 2015
Novo poglavje slovenske elektronike?
sreda, 13. maj 2015
Kraljestvo sintetizatorjev zvoka
četrtek, 28. februar 2013
Globalni hip hop dendriti
petek, 23. avgust 2013

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice