SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Rockerska »umazanija«

Rockerska »umazanija«

Gašper Prus
15. junij 2013

Voodoo Mule na prvencu delujejo umazano, brez super moderne produkcije, kot se za stoner rock spodobi.
Voodoo Mule na prvencu delujejo umazano, brez super moderne produkcije, kot se za stoner rock spodobi.
Voodoo Mule: 
Voodoo Zoo
(Samozaložba / Slušaj Najglasnije, 2013)

http://www.sigic.si/odzven/uploads/datoteke/VOODOO MULE - Tapas.mp3

Voodoo Mule: Tapas

Spisek zasedb stoner rocka na Slovenskem je precej kratek. Ledino sta sta v poznih devetdesetih orali predvsem zasedbi Pussyfinger ter Broken Lock. Na četrti plošči so zvok stonerja povzemali tudi Psycho-Path, zadnja leta pa je najprepoznavnejši predstavnik tega žanra zasedba Carnaval, ki so zvokovno in izrazno še največji približek tistemu, kar je k nam oziroma kar v celotno Evropo prišlo iz Amerike. Termin stoner je izginil iz obličja zemlje skoraj sočasno z razpadom obeh pionirjev tega žanra, zasedbama Sleep ter Kyuss. Zadnji deset let je ta žanr ponovno v igri, čeprav se je, roko na srce že precej izpel, oznako pa se nalepi malodane vsaki zasedbi, ki ima malo bolj navit rockerski zvok. Stoner rock pa ni zgolj to. Gre za zmes težkih, močno distorziranih kitarskih rifov in psihadelične estetike, ki je postavljena na rockerske standarde.

Za trio Voodoo Mule bi tudi lahko rekli, da se gibljejo v sferi stoner rocka, čeravno se ob poglobitvi v samo izraznost razgrnejo še drugačni vplivi. Predvsem se v muziki čuti spontanost in ne toliko sledenje vplivom, čeprav v določeni trenutkih stežka pobegnejo od izvora. Trio ustvarja v Ljubljani in v zadnjem letu ga je bilo moč slišati praktično v vsakem slovenskem klubu ter na nekaj festivalih. Fantje so v živo predvsem preizkušali material. Tisti ki smo jih ujeli na koncertu, smo lahko opazili, da je v njihovi glasbi prisotne precej improvizacijske spontanosti oziroma jam forme. Skladb niso imeli še povsem izoblikovanih - te so dokončali pred snemanjem-, vseeno so se v živo predstavili v suvereni obliki in z veliko mero energičnosti. Člani Voodoo Mule Jernej Podgoršek, Fabijan Purg in Matej Makovec so pred to zasedbo nekaj odrske kilometrine že nabrali v drugih skupinah. Med njimi si gre zapomniti predvsem The Real Things, kjer je bas igral Matej (ti so v drugi postavi mimogrede izdali novo plošče), Fabijan pa je bobnal v kratek čas delujoči metal zasedbi Eliminator.

Prvenec tria Voodoo Mule je razmeroma svež rockerski izdelek, ki ga pestijo manjše težave pri izraznosti, oziroma neizoblikovanosti skladb. Predvsem v trenutkih, ko je prisotne preveč linearnosti in ni vrhunca z eksplozijo. Hkrati so si s to rezervo, upam da pustili prostor za nadaljnje raziskovanje.

Prenos materiala na nosilec zvoka so izpeljali precej posrečeno. Zapis je namreč identičen tistemu, kar ponudijo v živo. Skratka, umazano brez super moderne produkcije, iskreno. Kot se za žanr, ki jim je skupni imenovalec spodobi, so v končni miks v ospredje potisnili predvsem kitaro. Ta podaja jezik, govorico, narekuje tempo. Kitarist Jernej se je konkretno naužil težkih kitarskih rifov, zraven pa brez sramu pokaže, da se navdušuje tudi nad najbolj slavnim kitarskim velikanom, Hendrixom. Tega sicer ne posnema, vendar v zvok vnaša tisti njegov prepoznaven hrup, ki še dodatno zamaže zvočno sliko in se učinkovito zlije s kitarskimi Stoner standardi.

Ritem sekcija tu nima kakšne večje naloge kot to, da je pač ritem sekcija, čeprav je sprijeta, kompaktna in nasploh navdana z mehkobo. Forma skladb nekako ne dovoljuje večjih izletov basa ali bobna na svoje. Sta pač v okvirju rockerskih standardov. A Voodoo Mule se v kakšni od skladb, predvsem v tistih, ki so krajše od dveh minut dotaknejo tudi drugačnih oblik izražanja. Tu je s hitrejšimi ritmi prisotne precej punk-rock estetike, nenazadnje pa na to estetiko opozori kričeč, slabo razumljiv in punkersko navdahnjen glas, ki se kot tak pojavlja pri vseh skladbah. S tem uspe razbiti stonersko vzorčnost in izrazu pridoda še nekaj originalnosti.

Fantje so ves material posneli v svojem vadbenem prostoru, ki pa ni nič drugega kot legendarna soba 414, v zgornjem nadstropju Kersnikove 4. Soba, iz katere je prišlo precejšne število znanih in malce manj znanih zasedb. Kot zanimivost pa še to, da je ploščo miksal Rok Zalokar, vodja svojega jazzovskega tria, ki se je predstavil na lanski edicij Klubskega Maratona Radia Študent in je tudi član jazzovske zasedbe Vsemogočni mlin. Jazzer snema Rockerje bi lahko rekli , a opravil je zelo dobro delo.

Pod črto; prvenec tria Voodoo Mule je razmeroma svež rockerski izdelek, ki ga pestijo manjše težave pri izraznosti, oziroma neizoblikovanosti skladb. Predvsem v trenutkih, ko je prisotne preveč linearnosti in ni vrhunca z eksplozijo. Hkrati so si s to rezervo, upam da pustili prostor za nadaljnje raziskovanje.

NE SPREGLEJTE:


»Tišina«, ki rjove
nedelja, 12. april 2015
Stopite skupaj
nedelja, 16. junij 2013
Skorajšnji premik izven okvira
nedelja, 10. marec 2013
Prst usode
četrtek, 20. marec 2014
Po renčanju grrizliji sedaj tudi grizejo
četrtek, 03. april 2014
Distorziran blues izpod Alp
sobota, 14. april 2012
Zrel indie rock, ki v času sintpopa rešuje kitarsko glasbo
torek, 02. junij 2015
Zmes raziskovanja in občutka za pesem
ponedeljek, 15. april 2013
Zgodilo se je
torek, 20. maj 2014
Vse večji karakter
ponedeljek, 13. maj 2013

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice