SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Samozavesten uvod

Samozavesten uvod

Gašper Prus
14. november 2012

Domača metalska zasedba Within Destruction je zelo hitro prišla do odmevnega prvenca.
Domača metalska zasedba Within Destruction je zelo hitro prišla do odmevnega prvenca.
Within Destruction: 
From The Depths
(Noise Head Records, 2012)

http://www.sigic.si/odzven/uploads/datoteke/WITHIN DESTRUCTION - Demise.mp3

Within Destruction: Demise

Kvintet Within Destruction je eden tistih redkih domačih predstavnikov metal subkulture, ki je dokaj hitro prišel do prve velike plošče. Namreč po slabih dveh letih delovanja mu je uspelo posneti in izdati prve materiale v obliki albuma, naslovljenega s From The Depths. 

Zakaj je redek predstavnik domače metal subkulture z izdano ploščo? Preprosto zato, ker je to dejstvo na metal sceni že vsaj dve dekadi, res pa je, da se zadnja leta to popravlja. Vse manj je metal zasedb enodnevnic brez konkretnega nosilca zvoka in vse več zasedb, ki jim ni zgolj do rajanja po odrih domačih lukenj. Recimo, da so se stvari na tem področju začele spreminjati v zadnji šestih, sedmih letih. Zasedbe so se začele bolje organizirati, več truda vlagajo v snemanje skladb, a hkrati se težko izognemo omembi dejstva, da večina zasedb preigrava ne preveč inovativen metal. Z drugimi besedami, preigrava metal, kakršnega sta sever Evrope in Vzhod ponudila že desetletja nazaj. 

V Sloveniji sta najverjetneje najbolj preigravani metal zvrsti thrash in death metal. V polju slednjega je moč najti mladce, ki so si nadeli ime Within Destruction. Da takoj razčistimo: tudi death metal ima nešteto različic, in če se zasedbi nalepi ta etiketa, o njej povemo pravzaprav zelo malo. Dejansko gre za razmeroma kompleksno izrazno različico v smislu komponiranja in barvanja zvočne slike. Fantje so na ogrodja skladb nanesli precej različnih plasti, tako da gre za nekakšno barvno paleto, na kateri prevladujejo predvsem temni odtenki. Na to namiguje že naslov plošče, jasno pa je, da je bil metal vedno odet v temne barve.

Ob seznanjanju s ploščo že po poslušanju vsaj prvih dveh skladb v ušesa nekaj zelo zbode. In to v pozitivnem smislu. Kar težko si predstavljamo, da gre po letih za precej mlade fante, ki so si zadali precej težko nalogo. In priznati je treba, da so jo s tehničnega vidika dobro opravili. Vprašanje je, kako tako doterana zadeva zveni v živo; vendar na tem mestu ni smiselno mešati studijskega dela in živih nastopov. Plošča From The Depths je njihov prvenec, ki so se ga odpravili posnet v sosednjo Avstrijo. A verjetno zvokovno ni izpiljena zaradi tega; nenazadnje se je domača metal produkcija v zadnjih letih dvignila na malodane svetovni nivo.

Zasedb s podobnim zvokom in stilom je po svetu ogromno in v tej masi se skupina Within Destruction malce izgubi. Na neki način si metal zasedbe s tem, ko stremijo h generičnemu zvoku, naredijo več škode kot koristi. Z digitalizacijo se je namreč bolj ali manj vsa metal produkcija izpilila do vseh meja in s tem izgubila precej organskosti. 

Na plošči je osem skladb plus en klavirski inštrumental, ki je na zadnje mesto postavljen kot nekakšen izhod, vse skupaj pa se odvije v več kot dovolj odmerjenih štiridesetih minutah. Slišimo spogledovanje z bolj ali manj ameriškim in skandinavskim metal zvokom. To ni nobeno presenečenje, saj imata zvoka teh dveh t. i. metal šol ogromno sledilcev po celem svetu. Izvzeta ni niti Slovenija, in tudi fantje iz Within Destruction so se očitno dovolj naposlušali tovrstnega materiala. Ko udarijo s polno paro in ko zvok besni na podlagi bobnarjevih blast beatov, kitare pa se poigravajo z black metalsko estetiko, se nevarno približajo bendom tipa Morbid Angel ali domači Noctiferii iz zgodnejšega obdobja. Ko prestavijo na nižje obrate in je prisotne več ritmične razgibanosti oziroma groova, pa slišimo velik vpliv skandinavskega melodičnega metala, ki ga je popularizirala zasedba At The Gates. Predvsem se ta vpliv odstira s kitarskim rifanjem, visokotonskim enostrunskim trzanjem ter kričečim vokaliziranjem v kombinaciji z vse bolj popularnim kruležem. 

Kljub zelo agresivnemu in hitrostrelnemu muziciranju, kot ga predstavlja ena boljših skladb na plošči, Demise, je v vsej žilavosti prostora tudi za kakšno subtilnejšo noto. Ta se skriva v skladbi As I Drown in ima v primerjavi z ostalimi nekaj karakteristik prave baladno-epske simfonije. V njej kvartet pokaže, da mu ni tuja dinamika, in bi se je lahko posluževal v še večji meri. Fantje obvladajo tudi preskakovanja iz dirjajočih eksplozij v start–stop poskoke ter obratno, vendar ob vsej tej nesporni tehnični podkovanosti plošči manjka jasen avtorski pečat; nanj so ob vsej zagledanosti v metronomsko preciznost očitno malce pozabili. Zasedb s podobnim zvokom in stilom je po svetu ogromno in v tej masi se skupina Within Destruction malce izgubi. Na neki način si metal zasedbe s tem, ko stremijo h generičnemu zvoku, naredijo več škode kot koristi. Z digitalizacijo se je namreč bolj ali manj vsa metal produkcija izpilila do vseh meja in s tem izgubila precej organskosti. Tako je tudi v primeru Within Destruction, ki se s prvencem predstavlja kot zrela zasedba z velikim potencialom, vendar pa bi se lahko v nadaljevanju ustvarjalnega procesa bolj kot po tujem začela obračati po lastnem vetru.

NE SPREGLEJTE:


Zvok vztrajnosti
ponedeljek, 23. september 2013
Thrash na maksimumu
torek, 15. januar 2013
Skorajšnji premik izven okvira
nedelja, 10. marec 2013
Rockerska »umazanija«
sobota, 15. junij 2013
Napačno videnje poslušalskega očesa ali kako se žveči Vriglijevska stvarnost glasbe
petek, 12. junij 2015
MetalDays 2013 in Punk Rock Holiday 1.3 obljubljata še boljše počitnice
petek, 08. marec 2013
»Tišina«, ki rjove
nedelja, 12. april 2015
Zmes raziskovanja in občutka za pesem
ponedeljek, 15. april 2013
Vse večji karakter
ponedeljek, 13. maj 2013
V tornadu simfoničnega miru
četrtek, 04. december 2014

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice