SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Sijaj, sonce! Med danes in včeraj za jutri

Sijaj, sonce! Med danes in včeraj za jutri

Katarina Juvančič
04. marec 2011

Album prinaša kar 62 pesemskih enot ali pričevanj o uspavanju, porodu, navadah in vražah ob rojstvu.
Album prinaša kar 62 pesemskih enot ali pričevanj o uspavanju, porodu, navadah in vražah ob rojstvu.
Sijaj, sonce!
Slovenska zemlja v pesmi
in besedi (ZKP RTV SLO, 2010)

V zadnjem desetletju ali dveh smo priče presenetljivo aktivni obelodanitvi zgoščenk z arhivskimi terenskimi etnomuzikološkimi posnetki slovenske ljudske glasbe. Med njimi prednjačijo izdaje institucij, ki se profesionalno ukvarjajo s pesemsko in glasbeno dediščino, kot sta Glasbenonarodopisni inštitut pri ZRC SAZU in (v manjši meri) Uredništvo za ljudsko glasbo pri RTV Slovenija. A kljub temu ne smemo spregledati nedavne izdaje posameznih amaterskih in poklicnih zbirateljev pesemske folklore (Ljoba Jenče – zgoščenka notranjskih ljudskih pesmi z naslovom Notranjsko, David Verbuč – terenski posnetki ljudskih pesmi iz Zgornje Savinjske doline z naslovom Gorših ljudi na svetu ni).

Ti posamezniki oziroma posameznice se (največkrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kadrovske podhranjenosti in dobrega poznavanja svoje okolice) navadno osredotočijo na raziskovanje tradicionalne glasbe na neki mikrolokaciji ter tako beležijo živost ter živahnost ljudskoglasbenih praks v sodobnem času.

Običajno ti raziskovalni praksi nista povsem ločeni (posamezni raziskovalci navadno na tak ali drugačen način sodelujejo z glasbenimi folkloristi in etnomuzikologi) in sta vsekakor precej komplementarni. Če se uradne institucije v glavnem še vedno osredotočajo na črpanje materiala iz svojega arhivskega kapitala, pa se posamezniki, ki delujejo zunaj teh ustanov, odločajo za izdajanje lastnega gradiva novejšega datuma.

Glasbenonarodopisni inštitut je nedvomno tisti, ki je postavil kanon in kriterije identificiranja, dokumentiranja ter izdajanja terenskega gradiva, po katerih se zgledujejo ostali zbiralci in izdajatelji ljudske glasbe, pesmi, plesa. Vse od 19. stoletja je v raziskavo in objavo produktov znanstvenega (ter posledično ljubiteljskega) motrenja dediščine še kar ukoreninjena v svetovni etnomuzikologiji sicer že presežena ekskluzivistična delitev gradiva po pokrajinah, šegah letnega ali življenjskega cikla ali po stvaritvah določenih etničnih skupin. V sedanjem času pa, ki je močno vpet v spreminjajoče se globalne gospodarske, kulturne in migracijske tokove ter mreže, lahko nereflektirano repliciranje takšnih kriterijev hitro zapade v anahronistično slavljenje lepe in čiste preteklosti, hkrati pa načrtno podpira ideološko poudarjanje raznolikosti tam, kjer je zmanjkuje, a jo še vedno hočemo videti. In obuditi.

Najnovejša zgoščenka Uredništva za ljudsko glasbo pri RTV Slovenija z naslovom Sijaj, sonce! je metodološko in vsebinsko zanimiv križanec med naziranji znanstvene dediščine folkloristike ter svežim pristopom, ki ga zaznamuje vključevanje odmevov ljudske (po)ustvarjalnosti v sodobnosti.

V nadvse lično oblikovani zgoščenki z bogato slovensko-angleško knjižico lahko preberemo, da je nastala kot produkt razpisa za iskanje, zbiranje, predstavljanje in snemanje slovenskega ljudskoglasbenega izročila za radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki jo je dolga desetletja oblikovala muzikologinja Jasna Vidakovič, zadnja leta pa jo vodi mag. Simona Moličnik. Album predstavlja péto ali recitirano gradivo, ki je na kakršenkoli način povezano z rojstvom. Uspavanke, izštevanke, otroške igre, nagajivke, ljudske pesmi, viže, šege in obredja ob rojstvu izvajajo bodisi folklorne skupine ali posamezniki, ki jih je izbrala komisija v klasični sestavi etnologa, etnomuzikologa in slavista (dr. Bojan Knific, dr. Urša Šivic, Renato Horvat), posnete pa so bile v živo na koncertu Studia 14 Radia Slovenija lani decembra.

Izbrani ustvarjalci in poustvarjalci prihajajo iz folklorno zelo dejavnih, povečini ruralnih predelov Slovenije z bogatim in dobro dokumentiranim ljudskopesemskim izročilom, kot so Haloze, Luče, Bela krajina, Dolenjska (Trebnje, Škocjan, Dobrepolje), pa tudi iz Ilirske Bistrice, Štanjela ter celo iz Ljubljane (osnovnošolski zborček, vokalna skupina Petzapet). Petnajst posameznikov ali skupin tako predstavlja kar 62, večinoma zelo kratkih pesemskih enot ali pričevanj o uspavanju, porodu, navadah in vražah ob rojstvu; med njimi se znajde tudi kaka božična kolednica ali balada.

Predvsem na pamet naučene govorne predstavitve na zgoščenki dokazujejo, da lahko včasih rekonstrukcije teh intimnih drobcev ljudskopesemske tradicije in pričevanj, s tem ko jih iztrgajo iz njihovega primarnega konteksta, ob izvajanju na odru delujejo nekoliko okorno in »umetno«. Zato pa se je v primerih demonstracij iger za otroke in z otroki, kjer je bila poleg izvajalke prisotna njena šestletna hči, izkazalo, da so posnetki bolj spontane in sproščene starševsko-otroške interakcije dragocen doprinos k tej cedejki. Prav tako velja omeniti vključitev nekaterih baladnih in pripovednih pesmi, ki so v uspavalski tradiciji pod Alpami precej redka in slabo raziskana praksa. Najdemo jih sicer na zgoščenki Al’ že spiš? ali kako uspavamo v Sloveniji (KED Folk Slovenija, 2006), ki je prva zgoščenka terenskih etnomuzikoloških posnetkov v Sloveniji, tematsko vezanih na uspavanje otrok.

Sijaj, sonce! kljub določeni togosti nekaterih izvedb (snemanje v živo marsikateremu pevcu, nevajenemu odra in mikrofona, še vedno vzbuja strah) tako vendarle predstavlja dobrodošlo popestritev v uvodu omenjenih institucionalnih izdaj tradicionalnega pesemskega gradiva. Verjamem, da bosta poljudno podajanje vsebine in privlačen dizajn pritegnila širšo pozornost predvsem tistih, ki se želijo seznaniti s pesmimi za uspavanje otrok, se z njimi poigrati in zapeti.


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice