SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Skrivnostni otroci v fazi žetve

Skrivnostni otroci v fazi žetve

Matej Krajnc
13. februar 2014

Glasba Feedback se izogiba zvrstnim oznakam. Kako jo poimenovati? Blues-rock? Eksperimentalni rock? Kam jo umestiti? Gre za glasbo, ki črpa iz zakladnice korenin popularne glasbe.
Glasba Feedback se izogiba zvrstnim oznakam. Kako jo poimenovati? Blues-rock? Eksperimentalni rock? Kam jo umestiti? Gre za glasbo, ki črpa iz zakladnice korenin popularne glasbe.
Feedback:
Skrivnost
(Andrej Maver, 2013)

Zgodba (tolminsko)poljubinjske zasedbe Feedback v tej ali oni podobi traja že slabi dve desetletji. Medijski žarometi se ji niso približali tako zelo, da bi jo oslepili. Rdeča nit je ostala jasna in vsaka glasbena novost zasedbe Feedback, to velja brez zadržkov zapisati kar takoj, sodi med vidnejše dogodke za ljubitelje kakovostne glasbe pri nas. Svoja raziskovanja je leta 2013 okronala s ploščo Skrivnost, ki jo je skoraj sopotno obeležil nastop novembra 2012 v oddaji Izštekani s premišljenim prerezom z njenih plošč. Ob izidu Skrivnosti je izšel tudi DVD z nastopom v Izštekanih.

Skupina Feedback se je diskografsko pojavila na raznih kompilacijah, med drugim Kluba tolminskih študentov Upitje spod migovca (2000), pa na projektih Rokerji pojejo pesnike in Imamo dobro glasbo. Leta 2008 je začela izdajati avtorske plošče, in sicer sta bila to EP Drobljenec in album Feedback. Po letu 2008 so izšle še tri plošče: Od blizu (2009), Pro mehanika (2010) in zdaj Skrivnost; vse so izšle v založništvu Andreja Mavra, bobnarja zasedbe, kar pomeni, da ni bilo pritiskov in zahtev s strani teh ali onih avtoritet. Zasedba si sama določa glasbene smernice in kvantiteto, prisega na žive izvedbe, brez pretiranih studijskih umetničenj in pomagal, skratka, gre za glasbo, ki bi dandanes na prvi pogled morala biti nekako anahronistična, a je v resnici vse prej kot to. Izogiba se tudi zvrstnim oznakam. Kako jo poimenovati? Blues-rock? Eksperimentalni rock? Kam jo umestiti? Gre za glasbo, ki črpa iz zakladnice korenin popularne glasbe, tako z bluesovskimi kot jazzovskimi prvinami stoji sama zase, kar je v teh časih medijskih goltanj bržčas nehvaležna pozicija, ki pa se bogato poplača na kreativni in glasbenozgodovinski ravni.

Gre za glasbo, ki črpa iz zakladnice korenin popularne glasbe, tako z bluesovskimi kot jazzovskimi prvinami stoji sama zase, kar je v teh časih medijskih goltanj bržčas nehvaležna pozicija, ki pa se bogato poplača na kreativni in glasbenozgodovinski ravni.

Inštrumentalni kvartet Feedback sestavljajo kitara, klaviature, bas in bobni. Na prvi pogled gre torej za bluesovsko-rockovsko postavitev, v kar prepriča barva kitar in klaviatur takoj na začetku v uvodni enajstminutni skladbi Sara. Poslušalce tako že prvi takti postavijo pred dejstvo: glasbena pot ne bo instantna, enostavna in radijsko popeglana. Vseh sedem skladb črpa tako iz blues-rocka šestdesetih kot iz fusiona sedemdesetih, sorodne glasbene duše skupine pa so zlasti progresivne rockovske zasedbe sedemdesetih let. Feedback primerjajo z nekaterimi evropskimi progresivnimi rockovskimi zasedbami, zlasti s tozadevno britansko in nizozemsko sceno (Camel), pa tudi z bogato ex-jugoslovansko progresivno rockovsko zapuščino. Ob poslušanju zadnje plošče mi pride med drugim na pamet kultna plošča zasedbe Izvir iz leta 1977 pa v zadnjem času tudi nekatere plošče Roberta Jukiča, ki pa se loteva tudi vokalnih aranžmajev in nekoliko bolj »filmsko« jazzovske zvočne slike (Dobrote iz skrinje zarote, Operation Charlie), medtem ko vokalov pri Feedbackih ni.

Izbor skladb po besedah članov sega v davne čase geneze zasedbe, ko so delovali še kot trio, stare, neobjavljene skladbe pa so na novo aranžirali za inštrumentalni kvartet in gostujoči klarinet v uvodni skladbi. Plošča je programsko zanimivo zastavljena. Uvodni Sari in desetminutni Wagha-chicu sledi nekoliko krajša in umirjena Otroci se igrajo, nato pridejo na vrsto tri »krajše skladbe« (manj kot sedem minut), Faza umiritve, I've Lost My Hair in Winter time (part 2), najdaljša, petnajstminutna zaključna skladba Ne vem, kaj je to skrivnost pa je dala plošči tudi ime. Vse skladbe druži nekakšen enotni dvogovor kitare in orgel, ki se plete skozi album.

Čeravno zasedba v nekoliko bolj bluesovsko umirjenem osrednjem delu nove plošče »pripoveduje« o fazi umiritve (istoimenska skladba), se zdi, da je trenutno predvsem v fazi ustvarjalne žetve in intenzivnega koncertiranja po naših krajih. Splača se jo ujeti na katerem od klubskih nastopov, njeno ustvarjanje pa podpreti z nakupom plošče, ki je v svoji naravnanosti tudi nekolikanj interdisciplinarna: likovna oprema ovitka je skrbno domišljena, kar velja tudi za preostale diskografske izdaje zasedbe. 

NE SPREGLEJTE:


Glasbeni kolaž nekega obdobja
ponedeljek, 04. marec 2013
Avanturistična godba in nenehna vzhičenost
torek, 25. februar 2014
Življenje v ogledalu glasbe sveta
nedelja, 13. oktober 2013
Žgečkljive metafore, ki jih piše življenje
sobota, 26. oktober 2013
Čao Portorož
torek, 07. januar 2014
Zmes raziskovanja in občutka za pesem
ponedeljek, 15. april 2013
Zlo, ki ga zemlja ne potrebuje
četrtek, 19. junij 2014
Zgodba o Buldožerjih
torek, 08. september 2015
Zatišje pred viharjem?
nedelja, 17. marec 2013
Zaradi krčenja sredstev brez plavajočega odra na Dravi
petek, 26. junij 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice