SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Stara glasba v Ljubljani

Stara glasba v Ljubljani

Mihael Kozjek
15. april 2011

ansambel Musica cubicularis bo prisoten na vseh štirih koncertih novega cikla (fotodokumentacija Festivala Radovljica)
ansambel Musica cubicularis bo prisoten na vseh štirih koncertih novega cikla (fotodokumentacija Festivala Radovljica)
Koncerti cikla:

18. 4. 2011
François Couperin: Jeremijeve žalostinke

25. 5. 2011
Italijanske triosonate
program: A. Corelli, A. Vivaldi, F. A. Bonporti, G. Tartini, A. Ivančič

30. 9. 2011
Virtuozne renesančne diminucije
program: G. Dalla Casa, V. Bonizzi, G. Bassano, I. Handl - Gallus, G. Prenner, G. Puliti, F. Petrarca

16. 11. 2011
Kantate in sonate nemškega baroka
program: G. Ph. Telemann, J. Mattheson, J. S. Bach, G. F. Händel

hc.zrc-sazu.si

V Sloveniji trenutno premoremo dva večja festivala stare glasbe: starejši, Festival Radovljica, deluje že skoraj 30 let, nekoliko mlajši je festival SEVIQC Brežice, ki je leta 1997 tako rekoč pognal iz prvega. Oba festivala sta do danes gostila mnoge vrhunske glasbene poustvarjalce, ki so se predstavili z različnim programom, s tem da je bilo težišče vselej v renesančni in baročni glasbi. Dandanes festivala slovita kot reprezentativna slovenska dogodka s svojega področja, ki sta svojo dejavnost v zadnjih letih uspešno širila na druge slovenske kraje in na ta način poskrbela za to, da dogajanje ni bilo centralizirano in da se je tovrstna kulturna zavest širila po bližnjih (Festival Radovljica) in bolj oddaljenih krajih (SEVIQC Brežice). Vse prevečkrat se zdi, da je kljub bližini obeh festivalov slovenska prestolnica iz tega konteksta izvzeta, skorajda izločena. To bi lahko spremenil koncertni cikel Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu, v okviru katerega bomo prisluhnili glasbi baročnih in poznorenesančnih mojstrov ter redkeje izvajanim skladbam skladateljev, ki so delovali v geografskem okviru Slovenije, tako da njihova dela štejemo za del slovenske nacionalne dediščine.

Cikel, ki zajema štiri koncerte, bodo odprli glasbeniki slovenske vokalne skupine, specializirane za gregorijanski koral in renesanso, Insula Memoriae, prav tako slovenska skupina Musica cubicularis in avstrijska sopranistka Theresa Dlouhy. S skupnimi močmi bodo izvedli Couperinove uglasbitve odlomkov iz Jeremijevih žalostink, ki so izšle leta 1714 in so namenjene izvajanju med velikonočnim tridnevjem. Skladbo francoskega baročnega skladatelja za dva glasova in basso continuo bodo z ustreznimi gregorijanskimi responzoriji in antifonami dopolnili člani ansambla Insula Memoriae.

Vsi štirje koncerti so tematsko obarvani in vsak zase predstavlja celoto, čeprav lahko med njimi najdemo povezave, ki se kažejo predvsem v podobnih slogovnih potezah baroka in renesanse. Na drugem koncertu bodo na sporedu triosonate italijanskih baročnih velikanov Antonia Vivaldija in Arcangela Correlija, v Piranu rojenega Giuseppeja Tartinija, triosonata Francesca Antonia Bonportija iz zbirke, posvečene ljubljanskemu knezoškofu Ferdinandu, grofu Künburgu, in simfonija Amandusa Ivančiča. Posebna atrakcija koncerta bo izvedba Tartinijeve violinske sonate na izvirni skladateljevi violini. Domnu Marinčiču in Tomažu Sevšku se bosta pridružila violinista Božena Angelova in Žiga Faganel, edina slovenska glasbenika, ki se tovrstnega repertoarja lotevata s historično izvajalsko prakso na ustreznih violinah s črevastimi strunami in baročnimi loki. Naslednji koncert je posvečen virtuoznim predelavam renesančnih madrigalov in šansonov za violo da gamba (alt in bas) in čembalo. Glasbeni spored bo dopolnila poezija Francesca Petrarce, na osnovi katere je nastalo več madrigalov, ki so v programu koncerta. Sklepni koncert bo ciklus zaključil z baročno glasbo. Potekal bo v znamenju nemških baročnih skladateljev, njihove inštrumentalne glasbe (sonate, triosonate) ter posvetnih kantat za sopran, obligatne inštrumente (kljunasta flavta, viola, viola da gamba) in basso continuo.

Rdečo nit koncertov razen slogovne usmeritve predstavlja tudi že omenjeni ansambel Musica cubicularis, ki so ga leta 2004 ustanovili trije slovenski glasbeniki, ki so se umetniško izoblikovali v tujini. Kmalu se je prvotni trio razvil v dinamičen sestav prilagodljive velikosti in zasedbe, ki se posveča izključno izvajanju glasbe 16.–18. stoletja na ustreznih zgodovinskih inštrumentih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še neobjavljena dela. Danes jedro tega sestava predstavljata mojster na violi da gamba Domen Marinčič in vrhunski orglar in čembalist Tomaž Sevšek, ki bosta poustvarjala na vsakem od štirih koncertov. Skupaj s preostalimi (ne)rednimi člani ansambla sta se predstavila že na večini preteklih skupnih projektov.

Ciklus prirejata zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pri projektu pa sodeluje tudi igralec Mini teatra Ljubljana, Robert Waltl, ki bo tretji koncert popestril z branjem poezije. Spored letošnje krstne sezone so oblikovali predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, dr. Metoda Kokole, ter člana ansambla Musica cubicularis Marinčič in Sevšek. Morda bo obiskovalce k obisku koncertov spodbudila tudi novica, da vstopnine v krstni sezoni ni.


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice