SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Tekoča iznajdljivost

Tekoča iznajdljivost

Borja Močnik
17. maj 2012

Znajdi se je Emkejev že drugi album v dveh letih.
Znajdi se je Emkejev že drugi album v dveh letih.
Emkej:
Znajdi se (samozaložba, 2012; zastonjski download tukaj, s klikom na ovitek)

V naši neposredni bližini, na Hrvaškem, se je lani zgodil nekakšen hiphop »revival«. Tamkajšnja scena ima bogato in dolgoletno tradicijo in po nepričakovanem upadu lokalnega glasbenega vrveža, ki je načel novo tisočletje, je ponovno obujanje zlatih 90. let lansko leto prišlo tako rekoč v eni osebi, ko je General Woo pometel štancarski estradni šminkeraj in politični establišment z albumom Verbalni delikt. V Sloveniji se ob tem lahko le kislo nasmehnemo, saj rap in hiphop tu nikoli nista bila tako na udaru kot pri južnih sosedih, sploh pa ne v času vrhunca ustvarjalnosti v drugi polovici 90. let. Vseeno imamo kar nekaj (prvo)borcev, ki veljajo za veterane, ki migajo in brcajo in ki vsake toliko presenetijo z izstopajočimi projekti ali navdušujočimi singli.

Medtem ko slovenska hiphop in rap scena doživlja mnoge vzpone, v zadnjih letih pa predvsem padce, ko se pojavljajo in izginjajo izvajalci kot gobe, je nekakšna štajerska stalnica Tekochee Kru. Gre za eno redkih ekip, ki jim je uspelo v zadnjih desetih letih redno koncertirati, snemati, izdajati in delati razne neumnosti. In v zadnjem letu je Tekochee Kru ponudil kar dva precej zanimiva projekta. Prvi je bil plošček Egon njegovega člana Mita, ki je pomenil nujno osvežitev trenutno precej statične slovenske scene. In drugi je novi, drugi album Emkeja, ki nosi naslov Znajdi se. Kot na prvencu Šmorn je mariborski rimoklepač tudi tokrat povabil obilico gostov, novost, ki najbolj bode v oči, pa je, da tokrat produkcije ni delal najbolj vešči štajerski raperski producent tekochee Šuljo, ampak verjetno trenutno najdejavnejši slovenski hiphoperski producent JK Soul, ki prihaja z obale in ga lahko popredalčkamo v izjemen primorski glasbeni utrip, ki ga vodi v ZDA neverjetno popularni Gramatik. JK se je nekje pod radarjem v zadnjih dveh letih v resnici utrdil kot prvi novi up slovenske hiphop produkcije.

Tako kot Mito ima tudi Emkej za slovenski rap popolnoma nenavadno oblikovan ovitek ploščka, rahlo nepregledno papirnato harmoniko, ki je porisana v brkljaški maniri. Ob pogledu na ovitek bi pomislili, da gre prej za projekt kakega alter rocka kot pa za egotripaški žanr rapa, pri katerem so na naslovki obvezne izjemno frajerske fotke glavne zvezde.

Album Znajdi se odlikuje zvočna kompaktnost, ki jo zasidra predvsem produkcija. Ta je preprosta, a učinkovita, JK Soul stavi na preverjeno formulo rezanja semplov, največkrat dediščine ameriškega soula. Teh niti ne premeče ali maliči kaj veliko, le toliko, da jih premakne v osnovni raperski gruv, raje se osredotoči na detajlne aranžmajske spremembe. V svojem delu je izjemno natančen, skoraj kliničen. Zvok je čist in precej kompresiran, bobnom pa manjka nekaj karakterja, saj preveč vlečejo na brezobrazne zvočne banke.

Emkej je stilsko precej
tekoč metalec rim, v napol govorjenem slogu se sprehodi preko vseh tem,
ki pritičejo raperskemu albumu, torej od kritike spletk »stricev iz ospredja«
in gospodarskih tajkunov do lokalno družbeno klimatskih problematik, zajebantsko žurerskih in seveda bejb.

Najbolj pričakovana gosta na plati sta nedvomno dolgoletna Emkejeva kolega Mrigz in Ghet, ki zastopata Velenje, torej mesto, ki se v rapu, če naredimo preprosti koeficient in število materiala ter izvajalcev delimo s številom prebivalstva, zlahka kosa s prestolnico. Slišimo tudi enega zanimivejših hrvaških gobezdačev, Kandžijo, in kupček drugih kolegov Mariborčana. Emkej je stilsko precej tekoč metalec rim, v napol govorjenem slogu se sprehodi preko vseh tem, ki pritičejo raperskemu albumu, torej od kritike spletk »stricev iz ospredja« in gospodarskih tajkunov do lokalno družbeno klimatskih problematik, zajebantsko žurerskih in seveda bejb. Besedila z lahkoto vpenja v jasno strukturirane podlage, včasih, predvsem na nekaterih refrenih, pa izpade rahlo banalen. Uslugo bi si naredil tudi s kakšnim inštrumentalnim posnetkom ali komadom, ki bi se žanrsko ali zvočno brezsramno oddaljil od sredice projekta, saj bi s tem preprostim trikom razbremenil scenosled, plošča pa bi zadihala.

Znajdi se deloma podleže sindromu slovenskih rap albumov, ki nikoli ne zdržijo poslušalčeve pozornosti v celoti, ki na določenih delih razvodenijo, postanejo monotoni, imajo neposrečene rešitve refrenov in mučno naivne komade o bejbah. S tem sicer delamo Emkeju krivico, saj so se tega otresli le redki mojstri, povsem dovršene in razgibane projekte, ki niti malo ne puščajo vode, pa lahko naštejemo na prste ene roke. V resnici gre za premišljeno zaokrožen izdelek, pri katerem se čuti, da je bil narejen v spodobno kratkem času, v nekem zanosu, in ki ga skupaj drži jasna, disciplinirana produkcija JK Soula. Ta bi kmalu lahko pojedel torto za najzanimivejšega mladega slovenskega producenta »bitov«, če se bo le otresel uporabe preveč generičnih bobnov in se lotil različnih pristopov, ritmik, gruvov in tehnik; zaenkrat namreč dela skoraj vedno po istem metodološkem kopitu.

NE SPREGLEJTE:


Vstajenje priljubljene trnowske nindže
ponedeljek, 19. september 2011
V letu hip hopa
sreda, 14. september 2011
Uf!
ponedeljek, 11. junij 2012
Težje je biti dober raper kot dober »eksperimentator«
torek, 15. marec 2011
Svet se vrti na vzhod, zavrti se še ti!
sreda, 14. maj 2014
Svet je siv
sobota, 18. avgust 2012
Soul z obale
petek, 25. maj 2012
Slovenski rap končno v vizualnem paketu
ponedeljek, 06. junij 2011
Sam svoj kralj
petek, 24. julij 2015
Salonski godci
ponedeljek, 20. maj 2013

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice