SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > tuje > Tiskovna konferenca Waves Vienna 2013 na Dunaju

Tiskovna konferenca Waves Vienna 2013 na Dunaju

Luka Zagoričnik
10. junij 2013

Udeleženci tiskovne konference Waves Vienna 2013 (od leve proti desni): Wouter Degraeve (Flamski glasbeni center), Baptiste Charles (Wallonie Bruxelles Musique), Thomas Heher (Waves Vienna), Franz Hergovich (MICA), Barbara Švrljuga (SIGIC). (Foto: WV)
Udeleženci tiskovne konference Waves Vienna 2013 (od leve proti desni): Wouter Degraeve (Flamski glasbeni center), Baptiste Charles (Wallonie Bruxelles Musique), Thomas Heher (Waves Vienna), Franz Hergovich (MICA), Barbara Švrljuga (SIGIC). (Foto: WV)

18. maja je na Dunaju v prostorih tamkajšnjega Glasbenoinformacijskega centra Avstrije (MICA) potekla tiskovna konferenca glasbenega festivala in konference Waves Vienna, ki bosta letos potekala med 3. in 6. oktobrom na Dunaju in v Bratislavi. Program letošnjega festivala in konference, njune novosti in širitve ter osrednji letošnji fokus festivala na aktualno glasbo Slovenije in Belgije so nam predstavili direktor festivala Waves Vienna Thomas Heher, namestnik direktorice Glasbenoinformacijskega centra Avstrije in organizator konference Waves Vienna Franz Hergovich, glavna sekretarka SIGIC-a Barbara Švrljuga ter predstavnika Belgije, direktor flamskega Wouter Degraeve in Baptiste Charles iz Wallonie Bruxelles Musique.

Waves Vienna v svoji tretji ediciji postaja pomembno glasbeno vozlišče ne le srednje Evrope, temveč pomemben most med zahodno in vzhodno, predvsem evropsko glasbeno industrijo. Festival se vpenja v mrežo tovrstnih festivalov, ki jih na stari celini pooseblja festival Eurosonic (soroden ameriški model je denimo SXSW) in cela mreža festivalov, umeščenih v urbana središča. Slednja, tako kot Dunaj, nudijo s svojo razvejano infrastrukturo konferenčnih dvoran, koncertnih prizorišč in manjših klubov izjemen festivalski poligon, ki v tipični festivalski maniri nudi bogat in zajeten glasbeni program, skozi konferenčno naravnanost pa ponuja prostore za mreženja, sodelovanja, promocijo, delavnice in predstavitve novih iniciativ ter razprav o težavah in rešitvah v glasbeni industriji. V teh iniciativah ne sodelujejo zgolj glasbeniki, pač pa tudi promotorji, založniki, kritiki, novinarji, producenti ter uradne inštitucije, kot so nacionalni uradi za promocijo glasbe (t. i. music exchange offices) in glasbenoinformacijski centri. Na ta način evropska glasbena industrija plete svojo lastno mrežo in krepi svoj položaj v pretežno anglosaški glasbeni industriji. Hkrati tovrstni festivali s svojimi festivalskimi trendi niso zgolj glasbeni dogodki, temveč tudi poligon za predstavitev in lansiranje novih tehnologij, preko tega pa se umeščajo v samo središče sodobnih iniciativ kreativnih industrij. Program tovrstnih festivalov ne sloni toliko na zvezdniških imenih, kot ponuja prostor ustvarjalcem, zasedbam in posameznikov, ki se šele uveljavljajo. Zato je še toliko večji dosežek in priložnost za slovensko glasbo letošnji fokus na Slovenijo, ki našo državo postavlja v eno izmed središč glasbenega programa in konference ter s tem ponuja priložnost za izdatno promocijo slovenske sodobne popularne glasbe in njeno trdnejšo vpenjanje v evropske festivalske in koncertne ter založniške mreže. To je plod večletnih iniciativ, ki jih je pri nas načelo društvo KAPA, intenzivneje pa se je nadaljevalo s Slovenskim tednom glasbe (na letošnji ediciji so bili v središču ravno Avstrijci) in s sodelovanjem SIGIC-a in CUK Kino Šiška. Letos se projektu pridružuje tudi ponovno delujoč slovenski kulturnoinformacijski center SKICA.

Barbara Švrljuga je na kratko orisala pričujoče iniciative in predvsem poudarila pomembnost tovrstnih mreženj za naš glasbeni prostor. Slovenija kot središče zanimanja letošnje konference nam ponuja izredno priložnost za celovito predstavitev domače glasbene produkcije (v ta namen smo na konferenci novinarjem predstavili pravkar izdani žepni vodič po slovenski glasbi Listen to Slovenia) in problematiziranje domače glasbene industrije znotraj mednarodnega konteksta. Na odrih festivala se bo predstavilo devet domačih aktualnih zasedb. Med doslej potrjenimi zasedbami so: domači elektro pop dvojec New Wave Syria, elektronska ekipa Milk Drinkers in Ian Green, rock izvajalci Werefox, Toronto Drug Bust in Kill Kenny, hrupni dvojec It's Everyone Else in indie senzacija Napravi mi dete.

Na letošnjem festivalu se bo predstavilo več kot 120 skupin in posameznikov. Poleg zaenkrat potrjenih glavnih zvezd festivala, britanskega prvaka dubstepa Skreama in islandskih melanholikov Múm, bo letos na festivalu nastopila celo indie pop zasedba iz Afganistana Kabul Dreams. Zasedbe bodo nastopale po šestnajstih različnih znanih dunajskih koncertnih prizoriščih (Flex, Fluc, Odeon, Pratersauna, Badeschiff …). Organizatorji letos pričakujejo okoli 15.000 tisoč obiskovalcev. Poleg širjenja koncertnih prizorišč na Dunaju je ena glavnih novosti festivala širitev čez mejo Avstrije v sosednjo Bratislavo, kjer bo v soboto, 6. oktobra, potekal manjši Waves Bratislava, ki bo zajel pet tamkajšnjih klubskih prizorišč (KC Dunaj, Stará Tržnica, Randal …). V Bratislavo bo ob tej priložnosti z Dunaja vozil poseben avtobus. Festival letos sodeluje z belgijsko firmo Playpass, ki razvija inovativne tehnologije na področju festivalov in koncertov, ki omogočajo interaktivno sodelovanje, izmenjavo informacij, sledenje in mreženje preko socialnih omrežij in aplikacij za mobilne in pametne telefone, hkrati pa delegatom in profesionalnim udeležencem festivala ponuja hiter dostop ne le do bazičnih informacij, temveč tudi do ključnih podatkov o nastopajočih na licu mesta. Obiskovalci festivala imajo na voljo sodobno spletno platformo in aplikacijo Urban Chat Room, ki ponuja osebno interakcijo obiskovalcev po spletnih omrežjih in mobilnih aplikacijah. Festival se tako krepi tudi na tem področju.

Letošnja konferenca poteka pod motom »East Meets West«, vzhodna glasbena industrija torej sreča zahodno. Lani je na konferenci, ki bo tokrat potekala v  Uraniji, sodelovalo 500 delegatov iz tridesetih držav, letos pa jih organizatorji pričakujejo še bistveno več. Letos se festival preko širitve v Bratislavo in ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo še posebej ozira na prostor t. i. Vzhodne Evrope, ki kljub razvejanim lokalnim glasbenim scenam doma v tujini še vedno ni dovolj integrirana v tovrstne procese mreženja in v mednarodni pretok glasbenih vsebin, ki jih zadnjih nekaj let bistveno krojijo prav festivali. Zato je to priložnost, ki jo domača glasbena scena ne sme izpustiti, hkrati pa gre za močno iniciativo, ki bi ji morali prisluhniti tudi doma, tako mediji kot (morda še bolj) za kulturo pristojne inštitucije, ki se morajo zavedati, da je »urbana« glasba eden močnejših kulturnih izvoznih artiklov.


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice