SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > To ni hipsterska plata

To ni hipsterska plata

Izak Košir
21. september 2015

Glasba Your Gay Thoughts je pravzaprav ambientalna, nevsiljiva, zlije se s prostorom, a hkrati kliče po poslušalčevi pozornosti.
Glasba Your Gay Thoughts je pravzaprav ambientalna, nevsiljiva, zlije se s prostorom, a hkrati kliče po poslušalčevi pozornosti.
Your Gay Thoughts:
The Watercolors
(Kino Šiška, 2015)

Zmagovalci natečaja Kulturni evro, ki ga je izpeljal Kino Šiška, so izdali prvenec in ga v petek predstavili tudi v živo. Kolektiv z zunajserijskim imenom Your Gay Thoughts je plošček The Watercolors poslal v svet na vseh treh nosilcih zvoka – vinilu, CD-ju in v digitalni obliki.. Aktualni varovanci »centra za urbano kulturo« bi morali biti tej ciljni publiki po vseh izračunih bližje kot glasbeni fosili, ki so jih šiškarji na svojih rojstnodnevnih zabavah gostili prej. Spekter poslušalcev se s tem sicer zoža, prav tako se spusti starostna meja, vendar se odpira nov prostor za progresivnost, ki bi ga morala institucija, katere naloga je podpiranje alternativne kulture, večkrat raziskovati. In to ne zgolj na obskurnih dogodkih v spodnji dvoranici, temveč tako kot letos – na velikem odru osrednjega jubileja. Pa četudi to pomeni, da se bo večina povabljencev, vajena klasičnih in konzervativnejših prijemov alter sfere, ki je obtičala nekje v osemdesetih, že kmalu po začetku naslonila na točilni pult.

Predsodek: gre za hipsterski bend in to je hipsterski album. Takšni sta označbi, ki ju v pogovoru s kolegi glasbenimi kritiki in uredniki največkrat slišim ob omembi Your Gay Thoughts. Začetni dokaz za to, da člani skupine svojega dela ne jemljejo zgolj površinsko in samopromocijsko, je to, da so predposlušanje albuma organizirali kar pri sebi doma, natančneje pri bas kitaristu, klaviaturistu in vokalistu Gregorju Kocijančiču, ki ga ljubitelji družabnih omrežij in ljubljanske scene najbrž bolje poznate pod vzdevkom Gregij Felis Catus. In ne boste verjeli, ni šlo za nočno zabavo, kjer bi se do jutra obmetavali z bleščicami, temveč za dejansko poslušanje plate. Posedli so nas na stole, ki so bili razporejene v krog, odvili so vinilko in jo položili na gramofon. Želeli so, da res poslušamo, da jih slišimo, in če jih že moramo ocenjevati, naj to storimo skozi ušesa. Saj smo za to poklicani, kajne? Imeli so prav. Čeprav se člani sami označujejo za vizualno-glasbeni kolektiv, kjer vlogo igrajo kakopak tudi vizualije. In če se je kaj premaknilo v naših glavah, je bilo to najprej to, da je zasedba Your Gay Thoughts svoj projekt vzela sila resno. In presenetljivo skromno. Skromno v dobrem pomenu te besede, da ne bo pomote. Pred nekaj leti, ko je bila še na začetku svoje poti, sem zasedbo slišal igrati v klubu Gromka na Metelkovi in z gotovostjo trdim, da je izdelek, ki je plod večletnega razvoja, iskanja, kiksov, negotovosti in eksperimentiranja, končno našel svoj prostor pod soncem. The Watercolors je zrela plošča, ki je našla svoj izraz, svoj slog, kljub temu da je brezžanrska. Kar pa ne pomeni, da nima karakterja; ravno nasprotno. Zvok bi bil že težko bolj specifičen, kontinuiteta je prepričljiva, koncept pa domiseln. 

Pri zorenju Your Gay Thoughts pomembno vlogo igra dopolnili člen, Luka Uršič (Kalu), ki se je ustanovnima sobendašema Gregorju Kocijančiču in Fejzu Koširju, sicer bobnarju in perkusionistu, ter vidžejki Mini Fini in piscu besedil Michaelu Thomasu Tarenu pridružil pred kratkim. Glasbeno najbolj izkušen in podkovan član, ki ga poznamo tudi po sodelovanju s Polono Kasal, je dodal manjkajoči košček, tisto piko na i, ki je bila potrebna, da se Your Gay Thoughts definira in odločneje zajadra proti začrtani smeri. 

Vodenke so sintetični minimalizem, ki ga dopolnjujejo jazzovski akordi, hip-hop ritmi in sanjave vokalne linije, ki na trenutke navdih črpajo celo pri večglasju, ki spominja na neofolk (primer tega je skladba Claude Monet Acapella), spet drugič pa lahko zaslišimo radijsko prepoznavnejše petje v slogu MGMT in Empire of the Sun (primer je skladba Dybbuk). Glasba Your Gay Thoughts je pravzaprav ambientalna, nevsiljiva, zlije se s prostorom, a hkrati kliče po poslušalčevi pozornosti. Besedila so prej izseki misli in trenutnih opazk kot osebnoizpovedne zgodbe. Uvodna skladba Claude Monet Acappella, ki bi jo lahko označili za intro, pravi »what we see we see as if it could be lived, and the sight of it was our vow to live it«, njena sestrska sklepna (zgolj) Claude Monet pa dodaja »the need is a desire to become, to bloom maybe, and nothing more«.

The Watercolors je futurističen plošček, ki ga ni smiselno tretirati kot kolekcijo posamičnih skladb, saj se te prelivajo druga v drugo in druga brez druge pravzaprav ostajajo izgubljene. Prvenec Your Gay Thoughts je celovit in celosten, treba ga je analizirati kot celoto in ne kot posamezne dele.

The Watercolors je futurističen plošček, ki ga ni smiselno tretirati kot kolekcijo posamičnih skladb, saj se te prelivajo druga v drugo in druga brez druge pravzaprav ostajajo izgubljene. Prvenec Your Gay Thoughts je celovit in celosten, treba ga je analizirati kot celoto in ne kot posamezne dele. Kljub temu je bil napovedan single (če danes temu lahko sploh še tako rečemo) The Spitting Image, ki bi ga sicer lahko označili za hrbtenico albuma, saj vsebuje vse tisto, kar se na albumu nato razvršča v več smeri. Je deblo, iz katerega nato proti začetku in proti koncu raste in se prepleta vse ostalo. 

Bend Your Gay Thoughts navdušuje z razumevanjem svoje momentalne (ne)pomembnosti v času in prostoru, ki jo poslušalcu naivno šepeta v uho, kot na primer v skladbi Among the Lull. Če povzamem in izkoristim v ta namen besede s predstavljenega izdelka: »Nothing will happen to us, execept what does. Everything is the end of the world that was, an instant of this, all finally lasting. Let me look at you. Be my death. In the valley the trees are stirring, I exist and the others somwhow don't. I was not listening because I did not want to be spoken to, but speak to me now

Ne, to ni hipsterska plata, četudi je to morda nekoč bil hipsterski bend. 


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice