SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > domače > Učenje, poslušanje, mreženje

Učenje, poslušanje, mreženje

Dušan Mijanović
14. februar 2013

Napravi mi dete so le ena izmed zasedb, ki se je letos predstavila na STG-ju. (Foto: Jani Ugrin / STG)
Napravi mi dete so le ena izmed zasedb, ki se je letos predstavila na STG-ju. (Foto: Jani Ugrin / STG)

V petek, 8. februarja, na dan kulturnega praznika, se je zaključila druga edicija Slovenskega tedna glasbe, katerega namen je širitev slovenske glasbe na tuja tržišča, rast in razvoj slovenske glasbene scene ter medsebojna povezava strokovnjakov s področja glasbe, novinarjev in splošnega občinstva. V štirih dneh je na štirih prizoriščih (CUK Kino Šiška, M hotel, Orto bar, Menza pri koritu – AKC Metelkova mesto) organizator na delavnicah, razpravah, predavanjih, STG poslušalnici in drugih obfestivalskih dogodkih ustvaril več kot 45 ur programa, nastopilo pa je osemnajst domačih in tujih glasbenih skupin. Otvoritev festivala se je zgodila v torek, 5. februarja, v avli Kina Šiška, kjer so na jam sessionu improvizirali predvsem glasbeniki iz zasedb, ki so bile lani promovirane pri mednarodnih festivalskih partnerjih STG-ja.

Poleg glasbenega dogajanja so bile organizirane tudi razprave in predavanja, med katera sodi sklop predavanj, ki jih je organizirala SIGIC-eva spletna revija Odzven. Delavnico in predavanje o glasbenem novinarstvu je vodil nekdanji radijski in televizijski urednik, novinar in glasbeni kritik ter publicist Igor Bašin. Bodoče glasbene kritike je učil o pomenu poznavanja glasbene tradicije in opusa posameznih skupin v glasbenem novinarstvu, saj imajo vsi bendi korenine, iz katerih črpajo navdih. Večkrat je poudaril, da je danes glasbena kritika vse bolj izrinjena iz osrednjih medijev, čemur se morajo glasbeni novinarji postaviti nasproti s svojim angažmajem. Delavnica je slonela tudi na praktični izkušnji pisanja kritik in novinarskih prispevkov s področja glasbe. Urednik spletne revije Odzven ter glasbeni založnik Luka Zagoričnik je na predavanju o glasbenem založništvu predstavil založništvo skozi zgodovino, razložil je razvoj različnih formatov nosilcev zvoka, predstavil njegove različne veje ter govoril o spremembah v glasbeni industriji in njenem vplivu na celostno podobo glasbenikov. Vodja glasbenega programa v CUK Kino Šiška Matjaž Manček je predaval o koncertni organizaciji in spregovoril o problemih, s katerimi se srečujejo slovenski glasbeni managerji, ko želijo k nam pripeljati večje tuje glasbene izvajalce. Predstavil je, kako poteka proces pogajanja z velikimi koncertnimi agencijami, ki obvladujejo obsežen koncertni del glasbene industrije. Sveženj Odzvenovih predavanj je zadnji dan zaključil eden najbolj uveljavljenih elektronskih glasbenikov pri nas in glasbeni producent Gregor Zemljič, ki je občinstvu predstavil svoje bogate producentske izkušnje.

Večina izmed šestih predstavniki festivalov je že izbralia zasedbe, ki bodo letos nasopale na njihovih odrih: BRO (Sziget), Napravi mi dete (Taksirat), Kill Kenny (Exit in Waves) in Barely Modern (Sziget).

Na ostalih predavanjih in razpravah smo lahko izvedeli marsikaj zanimivega. Finski glasbeni agent Teemu Souminen je predstavil pogled majhnega tržišča na mednarodno sceno metal glasbe. Dejal je, da so metalci lojalna publika, ki rada kupujejo nosilce zvoka z metalsko glasbo ter tako podpira to zvrst glasbene subkulture. Prav tu lahko iščemo razlog za dobro obiskanost metalskih koncertov in festivalov. Opazil je podobnost med finsko in slovensko metal sceno na polju majhnega tržišča ter zagotovil, da se bo letos vsekakor udeležil našega največjega metal festivala v Tolminu. Predvsem pa je posredoval pomemben podatek o državnem sofinanciranju popularne glasbe, s katerim država nadomešča vložke, ki jih je prej krila glasbena industrija sama. S tem država podpira promocijo finskih zasedb in ustvarjalcev po svetu in utrjuje njihovo pozicijo na mednarodnih tržiščih. Finska se s tem pridružuje modelom skandinavskih držav (pa še katere zraven), ki v popularni glasbi vidijo enega od temeljnih predstavnikov kulture, preko katerih se država predstavlja v svetu. Prisotnost finskega veleposlanika na predavanju je to smernico še dodatno potrdila. Seveda se nam kar sam po sebi ponuja model, ki bi ga lahko utelesili tudi v Sloveniji, krizi in krčenju sredstev za kulturo navkljub. Predavatelj Stephen O'Reilly je glasbenikom priporočil, naj poleg poznanih platform (Facebook, YouTube, SoudCloud, Twitter) za svojo promocijo uporabljajo tudi manj znane, kot sta Next Big Sound in Vyclone. To idejo je nadgradil slovenski strokovnjak za družbna omrežja Matej Špehar in glasbenikom priporočil, naj občinstvo vpletejo v zgodbo in mu dajo občutek, da je neposredno vpleteno v glasbeni proces. Kot primer dobre prakse je omenil komunikacijo Jana Plestenjaka in njegovih oboževalcev. Na razpravi o Vlogi in odgovornosti nacionalnih medijev za promocijo popularne glasbe je beseda tekla tudi o Aritmiji, informativni glasbeni oddaji RTV SLO, ki obravnava aktualna glasbena dogajanja na domačih in tujih tleh. Režiserka in scenaristka Maja Pavlin je spregovorila o težki finančni situaciji, v kateri se je znašla oddaja, ki je širila glasbena in kulturna obzorja. V tem okviru se je nato oprlo širše vprašanje krčenja popularnoglasbenih vsebin na nacionalnem mediju, predvsem na televiziji, ki z ukinjanjem tovrstnih oddaj še poglablja krizo na področju glasbe pri nas. Na predavanjih je več predavateljev omenilo, da niti klasičnim radijskim postajam ni z rožicami postlano, saj jih vse bolj izrinjajo internetne radijske postaje.

V marsičem so ravno koncepti mreženja, sodelovanj, izrazitejšega pretoka informacij lahko model za ponovno vzpostavitev in krepitev kontinentalnega evropskega glasbenega trga ter odpiranja novih prostorov v njem. Doslej neizkoriščeni potencial tako predstavlja predvsem območje vzhodne in srednje Evrope, kjer se glasbeni trg v okviru meja nacionalnih držav krha in hira na obroke.

Organizatorji festivalov in koncertov iz regije so potrdili, da se tudi sami srečujejo s perečim ekonomskim problemom. Da bi bila situacija v prihodnosti boljša, je organizator priredil razpravo z naslovom Tržišče prihodnosti: Avstrija, ki je detajlno podala vpogled v avstrijsko glasbeno sceno (glasba, klubi, festivali, glasbeni mediji, glasbene agencije, glasbeni promotorji itd.) in bi bila lahko odskočna deska za slovenske glasbenike. Seveda pa je treba poligon razumeti širše in ga prestaviti v širši okvir evropske glasbene industrije, z izjemo Velike Britanije. V marsičem so ravno koncepti mreženja, sodelovanj, izrazitejšega pretoka informacij lahko model za ponovno vzpostavitev in krepitev kontinentalnega evropskega glasbenega trga ter odpiranja novih prostorov v njem. Doslej neizkoriščeni potencial tako predstavlja predvsem območje vzhodne in srednje Evrope, kjer se glasbeni trg v okviru meja nacionalnih držav krha in hira na obroke, pri čemer je Slovenija s svojo majhnostjo v še posebej težkem položaju. Odprtje navzven se zdi ena od možnih rešitev, a bi bil zanjo potreben bistveno večji angažma domačih glasbenikov, založb, promotorjev in managerjev tudi izven formalnih programskih okvirjev STG-ja, kot je bil okvir koncertnih predstavitev posameznih domačih zasedb in ustvarjalcev. Ti so se na STG tudi letos mlačno odzvali in s tem še enkrat več, če nič drugega, zamudili izvrstno priložnost za samopromocijo. V tem oziru je torej letošnji STG izgubljena priložnost.

Na koncertnem delu festivala so se publiki na treh prizoriščih (Orto bar, Kino Šiška in Menza pri koritu) predstavili Helahirn, Katice, Hamo & Tribute 2 Love, Napravi mi dete, Furry Walls, Puppetz, Icarus Down, Kill Kenny, The Vasts Blasts, Moonlight Sky, Bro in Barely Modern, ki so bili izbrani na natečaju izmed 111 prijavljenih skupin. Najtoplejši sprejem med predstavniki domače glasbene scene je v Menzi pri koritu, ki je bila oba dneva dodobra zapolnjena, občinstvo namenilo ekscentrični elektro trash pop zasedbi Napravi mi dete. Omeniti velja še tri mlade nadobudne kreativce (Luka Pavlin, Jure Bežan in Anže Babič), ki so na koncertu nastopili kar dvakrat, in sicer kot trio s skupino The Vast Blasts ter z zasedbo Furry Walls, ki jo je pod svoje okrilje vzel priznani angleški producent Greg Haver in z njo v studiu RSL posnel skladbo We Are The Light. Od tujih glasbenih skupin, ki so nastopile kot gostje festivala, je nase najbolj opozoril stari znanec slovenskih odrov, beograjski Repetitor. V nabiti Menzi je post punk pretvarjal v čisto energijo. Celotni festival so zadnji dan zaključili razigrani avstrijski indie rockerji The Beth Ages ter s tem še bolj utrdili slovensko-avstrijsko glasbeno prijateljstvo, ki ga bo med 3. in 6. oktobrom 2013 nadgradil Dunajski festival Waves Vienna, v žarišču katerega bosta letos Slovenija in Belgija.

Letošnji STG so zaznamovali tri izstopajoče tematike. Prva je predavanje in delavnica Igorja Bašina, ki je didaktično vzgajal in izobraževal bodoče glasbene kritike, ki imajo v glasbenem procesu velik pomen. Tudi STG poslušalnica je zajemala didaktične komponente. Tuji glasbeni strokovnjaki so skupaj s slovenskimi glasbenimi skupinami, ki so se prijavile na poslušalnico, poslušali skladbe ter glasbenikom podali neodvisno povratno informacijo. Tretja pomembna stvar je avstrijsko-slovensko mreženje predstavnikov klubov, glasbenih promotorjev, založnikov in glasbenikov. Zadnji dan je na dogodku Spoznajte Avstrijce! predstavnik avstrijskega Austrian Music Export in glasbenoinformacijskega centra Music Austria Franz Hergovich vodil komunikacijo med prisotnimi avstrijskimi in domačimi akterji glasbene industrije. Ti so se med seboj spoznavali in izmenjevali podatke za morebitno nadaljnje sodelovanje. S tem se intenzivneje odpira prostor mreženja, ki na stari celini poteka tudi v okrilju iniciativ Evropske unije pod pokroviteljstvom nacionalnih Music Export Offices (pisarne za promocijo glasbe v tujini) in v okrilju večjih festivalskih mrež (kot je denimo Eurosonic), kamor do sedaj Slovenija še ni intenzivneje prodrla. Intenzivnejši prodor bi zahteval večjo in konsistentno podporo države in s tem tudi izrazitejšo in predvsem široko zastavljeno strategijo na tem področju. Skozi predavanja in debate se je namreč lahko razbrala celovitejša diagnoza glasbene industrije v Evropi in širše, s tem pa tudi bodoče in že aktivne iniciative na tem področju, tako na ravni posameznih evropskih držav kot tudi širši modeli z raznoliko uspešnostjo. Slaba udeležba predstavnikov ustreznih organov (denimo MIZKŠ ali ministrstva, pristojna za kulturo, mednarodne zadeve in gospodarstvo) je s tega vidika še ena zamujena priložnost več!

Nasploh se je letošnji angažma predstavnikov STG-ja izkazal za izrazitejšega od tistega s prve edicije. Če se je na prvem še zdelo, da so z udeležbo na STG festivali zgolj spretno izkoristili še en poligon za lastno promocijo, so letos tvorno sodelovali pri členjenju problemov glasbene industrije ter tkanju izrazitejših vezi s Slovenijo.

Omeniti velja, da so se že pokazali prvi rezultati letošnjega STG-ja. Že štirje od šestih letošnjih festivalskih partnerjev STG-ja, ki so se zavezali, da bodo promovirali omenjene skupine, so namreč izbrali naslednje zasedbe: novosadski Exit in Waves Vienna bosta promovirala skupino Kill Kenny, madžarski Sziget se je zavzel za reggae skupino BRO in logaške garažne rockerje Barely Modern, skopski festival Taksirat bo poskrbel za bend Napravi mi dete, medtem ko se avstrijski Springfestival in hrvaški Terraneo še odločata, katero skupino bosta vzela pod svoje okrilje. Nasploh se je letošnji angažma predstavnikov STG-ja izkazal za izrazitejšega od tistega s prve edicije. Če se je na prvem še zdelo, da so z udeležbo na STG festivali zgolj spretno izkoristili še en poligon za lastno promocijo, so letos tvorno sodelovali pri členjenju problemov glasbene industrije ter tkanju izrazitejših vezi s Slovenijo.

Letošnji Slovenski teden glasbe je bil po pripovedovanju udeležencev dosti bolje organiziran kot lanski. Kljub vsemu pa lahko v organizaciji razberemo določene nerodnosti. Organizator, ki naj bi med drugim skrbel za to, da se v medijih dogodek dobro promovira, je na svoji spletni strani skoraj do zadnjega dne zanemarjal detajlni opis programskega dogajanja. Tudi zgibanka, na kateri so bili pregledno in nazorno umeščeni vsi dogodki, bi lahko našla pot do občinstva bistveno prej. Mogoče lahko tudi v tem iščemo razlog za premalo kritične mase predvsem na koncertih, ki so potekali v mali dvorani CUK Kino Šiška, čeprav je res, da so v istem času v prestolnici potekali številni glasbeni in družabni dogodki. Na lokalni ravni si širšo analizo zasluži zlasti dejstvo, da so bili koncerti v Menzi pri koritu na Metelkovi dobro obiskani. S tem pa že trčimo na vprašanje delovanja klubskih prostorov, ustvarjalnih jeder domače scene, ki bi jih veljalo intenzivneje povabiti k sodelovanju.

Festival STG ima veliko informativno ter vzgojno-izobraževalno funkcijo, zato bi bilo dobro, da bi organizator razmislil, kako naj drugo leto privabi še več publike in glasbenih ustvarjalcev, ki se bodo med seboj poslušali, mrežili in sodelovali. Ob tej priložnosti se nam poraja tudi bolj žgoče vprašanje o namembnosti in bodočih usmeritvah STG-ja. Ob njegovi letošnji izvedbi se namreč zdi, da je bil bistveno bolj uspešen del festivala njegov obrat navzven, k mednarodnim konceptom mreženja, v dosti manjši meri pa skrb za domačo sceno, ki se je na STG zopet odzvala mlačno. 


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice