SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Uravnoteženost glasov in glasbil

Uravnoteženost glasov in glasbil

Brigita Rovšek
08. marec 2011

Za vizualno plat albuma je poskrbela Ursula Lavrenčič.
Za vizualno plat albuma je poskrbela Ursula Lavrenčič.

Bela škatlica z glasbo, z belim, kot v kamen vklesanim valom.

Pa rdeča črta in rdeči VAL: takšna je zunanjost prve zgoščenke Vokalne akademije Ljubljana pod vodstvom dirigenta (na zgoščenki piše maestro) Stojana Kureta.

In kaj obeta notranjost? VALove izvedbe Gallusa med renesanso in barokom, skladbe Josepha Haydna, Franza Schuberta in Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Leoša Janáčka, Huga Wolfa v priredbi Maxa Regerja, Hrabroslava Volariča, Ildebranda Pizzettija, Lojzeta Lebiča, Ambroža Čopija in Giovannija Bonata – nekakšen prerez del z vseh vetrov torej, ki smo jih lahko poslušali na različnih koncertih v zadnjih dveh letih, verjetno pa jih je skupaj znesel tudi veter različnih tekmovanj. Vokalna akademija Ljubljana se rada pohvali s svojim sodelovanjem na različnih tekmovanjih, in to ne brez razloga, saj ima navsezadnje v rokah veliko evropsko zborovsko nagrado za leto 2010.

Posnetki so nastali leta 2009 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski, zadnja točka, Bonatova uglasbitev besedila O lilium convallium, pa je bila posneta na koncertu VALa junija lani v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Producenta sta bila Mojca Prus in Daniel Svenšek, snemalec Aleksander Govekar, posnetke sta montirala in dokončno uredila Daniel Svenšek in Martin Žvelc, izdal in založil jih je VAL (kulturno društvo Vokalna akademija Ljubljana), natisnila in izdelala pa Založba kaset in plošč RTV Slovenija.

Avtorji zgoščenke priporočajo poslušanje s slušalkami, vendar boste po mojih izkušnjah lahko uživali tudi brez njih, čeprav bo v tem primeru možnost lociranja posameznih izvajalcev nekoliko manj zanesljiva. Posnetki odlični, vokalne skladbe so lepo izenačene, vokalno-inštrumentalne pa odlikuje uravnoteženost glasov in glasbil. Kot glasbenico in nekdanjo radijsko glasbeno producentko, ki redno sledi glasbenemu ustvarjanju, me v ušesa zbode le nenavadno reven posnetek zvoka instrumenta, ob katerem pomislim na klavinovo.

Po ustanovitvi pred dvema letoma se z zmagovalnim pohodom po tekmovanjih in s prvim CD-jem (izšel je lani jeseni) VAL očitno dobro zaveda prednosti svetovne suše moških sestavov: od nekdanje poplave le-teh so zdaj ostale malone le krhke naplavine. Stojan Kuret je za škatlico z glasbo izbral razgledanemu poslušalcu dobro znana avtorska in prirejena dela, ki jo odpira motet O beata Trinitas iz Gallusove zbirke Opus musicum iz razdelka za praznik Svete trojice in za telovo. Homofono dvozborje ad aequales je v absolutni izvedbeni vdanosti in pokorščini dirigentu – in čisto nič v med renesanso in barokom tako zaželeni službi besede. Šele po Haydnovih dveh »moralijah«, Daphnens einziger Fehler (Dafnina edina napaka) in An die Frauen (Dekletom), in po Schubertovi uglasbitvi Psalma št. 23, Gospod je moj pastir (s klavirsko spremljavo Mojce Prus) se iz tega oklepa izvijeta dva pevca – solista v 3. in 4. stavku Večernic, op. 121 Felixa Mendelssohna, ki z izrazom, zagnanostjo in tehniko potegneta za seboj še preostale pevce, violončelistko Uršo Kržič in kontrabasista Tomaža Štularja.
Zaradi frekvenčnega spektra pride priljubljena moška zasedba morda najbolj do izraza v Janáčkovi uglasbitvi Ave Marie na Byronovo poezijo, ki zveni slovansko toplo, kar gre do neke mere bržkone pripisati zlitju energij slovanskega ustvarjalca in slovanskih poustvarjalcev.

Wolfov pêti mešani zbor iz njegovih Šestih duhovnih pesmi v Regerjevi priredbi za moške glasove je izvedbeni korak nazaj: v slabo intonacijo in izgubljanje niti neskončnih Wolfovih melodij, podprtih tudi z za tisti čas v neskončnost izrabljenim funkcijskim harmonskim stavkom; če namreč to dvoje ne stoji na trdnih tleh, zveni puhlo. Naj takšno izvedbo pripišemo utrujenosti izvajalcev?

Dober energijski naboj premore šaljivi Volaričev Nos, opus 10, št. 13: ob njem na zgoščenki prvič začutimo, da pevci tudi zares razumejo, kaj pojejo. Od posnetkov, ki se še zvrstijo do konca škatlice z glasbo (Per un morto Ildebranda Pizzettija, par De Maria Virgine Ambroža Čopija in Crux fidelis Giovannija Bonata), naj posebej omenim, da smo Pomlad in Zimo iz suite Letni časi Lojzeta Lebiča spoznali prek partitur za visoke glasove, VALova zgoščenka pa nam ju ponuja v uzvočenju partiture za nizke glasove. Ob tem se moram že drugič (Zimo smo slišali tudi na koncertu »Tri železa v ognju« maja lani v Velenju, pred odhodom treh slovenskih zborov na tekmovanje za veliko evropsko zborovsko nagrado v Varno) opredeliti v prid »izvirni« partituri, bogastvu frekvenčnega obsega in izrazne lestvice visokih glasov tako v vedrini haikuja »pomladne megle« kot tudi »vrtinčastega snega«, oziroma prvi Lebičevi izbiri.

Zadnja točka zgoščenke, že omenjena Bonatova uglasbitev besedila O lilium convallium za moški zbor in dva violončela (igrata Kaja Kapus in Urša Kržič), je verjetno zadnja z namenom: izvedba in posnetek s koncerta VALa junija lani v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani sta namreč zgovorno neposredna. Neposredna tudi v vabilu, da prvo zgoščenko VALa privoščite svojim ušesom.


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice