SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > v žarišču > tuje > Uspeh skladatelja Vita Žuraja na Rostrumu

Uspeh skladatelja Vita Žuraja na Rostrumu

Gregor Pirš
12. junij 2012

Vito Žuraj (foto: Tomo Brejc)
Vito Žuraj (foto: Tomo Brejc)

Tribuna Rostrum je neposredni naslednik prizadevanj, ki so se bliskovito rojevala v času po drugi svetovni vojni. UNESCO je leta 1949 ustanovil Mednarodni glasbeni svet kot mednarodno mrežo, ki se posveča zbiranju znanja, povezovanju umetniških tendenc in iniciativ z vsega sveta, ohranjanju ogroženih umetniških prostorov, skrbi za glasbeno dediščino, skrbi za pravico do umetniškega izražanja in svobodo umetniškega izražanja. Leta 1954 so tribuno Rostrum pri Mednarodnem glasbenem svetu ustanovile štiri evropske radiotelevizijske hiše (francoska, belgijska, švicarska in hessenska) z namenom ohranjanja sodobne umetnostne glasbe, demokratičnega iskanja dobrega v sodobni glasbi in obveščanja globalne javnosti – ne samo o tem, kaj se dogaja na evropski glasbeni sceni, temveč tudi v bolj oddaljenih kulturnih kotičkih sveta. (Mednarodni glasbeni svet je pozneje spodbudil tudi nastanek drugih Rostrumov, predvsem v [za osrednjo evro-centrirano kulturno sceno] bolj oddaljenih področjih: arabski Rostrum, afriški Rostrum, azijski Rostrum, Rostrum karibskih in latinskoameriških držav.)

V skladu z omenjenimi prizadevanji je tribuna Rostrum eden (pravzaprav izjemno redkih) zares demokratičnih mehanizmov za predstavljanje in vrednotenje sodobne umetnostne glasbe. Prostor oziroma bolje oder (kot pove že samo ime Rostrum), na katerem se neprestano izmenjujejo različna pojmovanja o tem, kaj je progresivno in kaj ne v sodobni glasbi. Še posebej pomembno se zdi, da njeno delovanje ni povezano s to ali ono šolo ali centrom moči, pač pa sta v ospredju demokratičnost in sinergija. Tudi ko govorimo o tekmovalni plati tribune.

Poleg izmenjave glasbe, izkušenj in mnenj delegatov posameznih radijskih postaj oziroma radiotelevizijskih hiš je tekmovalni del že od vsega začetka izjemno pomemben vidik tribune Rostrum. Delegati vsako leto z glasovanjem odločajo o predstavljenih posnetkih sodobne glasbe, in sicer tako, da na koncu izberejo eno »izbrano« in 9 »priporočenih« del v »generalni kategoriji« (v tej kategoriji sodelujejo vse skladbe) ter 1 »izbrano« in 2 »priporočeni« deli v kategoriji mladih skladateljev (katerih starost ne presega 30 let).

Letošnja 59. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je potekala v organizaciji Švedskega radia. Poslušanja so potekala med 22. in 24. majem v studiu 4 hiše Švedskega radia. Sodelovalo je 50 najnovejših glasbenih del (oziroma 50 najnovejših posnetkov) v produkciji 26 radiotelevizijskih hiš. Udeležba posameznih radijskih postaj je bila (zaradi gospodarske recesije?) nekoliko manjša kakor običajno. Glede na prejšnja leta smo pogrešali delegate nizozemskega, portugalskega, srbskega in irskega radia. Bolgarija in Portugalska sta sodelovali brez delegata, torej z omejenimi kompetencami in omejeno možnostjo predstavitve.

Slovenski glasbi in radijski produkciji je tribuna prinesla izjemen uspeh: uvrstitev skladbe Warm Up za rog in tolkala Vita Žuraja med »priporočena dela«. Gre za posnetek z letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi (koncert MusMA, 13. 3. 2012), izvajalci so hornist Saar Berger (Ensemble Modern), tolkalca Franci Krevh in Matevž Bajde (tolkalni ansambel SToP) in dirigent Steven Loy.

Skladba Warm Up se je uvrstila tik pod vrh, le nekaj točk za »izbranim delom«, skladbo Tierra viva za klavir in elektroniko argentinskega skladatelja Pedra Ochoe. V kategoriji mladih skladateljev je delegate najbolj prepričala komorna skladba Attempt at Screaming bolgarskega skladatelja Petra Kerkelova.

Uvrstitev Žurajeve skladbe med »priporočena dela« tribune Rostrum je mogoče označiti za »zgodovinsko«.

Uvrstitev Žurajeve skladbe med »priporočena dela« tribune Rostrum je mogoče označiti za »zgodovinsko«. Najprej zato, ker je nekaj podobnega v devetinpetdesetletni zgodovini tribune doslej uspelo le štirim slovenskim (oziroma v Sloveniji živečim) skladateljem, Primožu Ramovšu (1976: Koncert za orkester), Lojzetu Lebiču (1985: Novembrske pesmi), Urošu Rojku (1993: Atemaj) in Nevillu Hallu (2001: silence rained down quenching time's fire). Drugič pa seveda zato, ker taka uvrstitev pomeni izjemno publiciteto za slovenskega avtorja, ki si je sicer že utrdil svoj položaj doma in (predvsem) v nemškem prostoru. Od vsega začetka, torej leta 1955, najdemo med »izbranimi« in »priporočenimi« deli največja imena sodobnosti. Kronika iz prvega leta tribune (1955) tako, denimo, omenja »prvo simfonijo« Henryja Duttileuxa. Uspevale so tudi skladbe, kot so Komorna glasba Luciana Beria, Tretja simfonija Franka Martina itd., ter nekoliko pozneje skladatelji, kot so Lutosławski, Penderecki, Badings, Britten, Takemicu, Cerha, Crumb, Gorecki … Vsi ti avtorji takrat seveda še niso nujno veljali za najpomembnejše skladatelje 20. stoletja.

Poleg Žurajeve skladbe je Radio Slovenija (program ARS) na tribuni predstavil skladbi Obsession Petre Strahovnik (posnetek s seminarja eu-art-workshop 2011) in Lux aeterna Tadeje Vulc (posnetek z abonmajskega koncerta orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Emmanuel Villaume).

Skladba je nastala v tesnem sodelovanju z Ensemble Modern in se osredotoča na izbor posebnih igralnih tehnik trobil in tolkal.

Vito Žuraj o skladbi Warm Up:
»Naslov je skladbi podelil solist praizvedbe, hornist Saar Berger, še preden je bila napisana prva nota. Za časa študija pri Ensemble Modern sva veliko časa raziskovala zvočne zmožnosti roga. Takrat sem ravno zaključeval cikel skladb z naslovi s področja tenisa in Saaru se je spontano utrnila ideja o ogrevanju pred igro. Naslov sem prevzel in uporabil kot prispodobo izraza želje, da v prihodnje zanj napišem še obsežnejšo glasbeno obliko. Dan praizvedbe skladbe je hkrati zaznamoval 60. rojstni dan nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, pri katerem sem študiral in ki mu skladbo tudi posvečam. Skladba je nastala v tesnem sodelovanju z Ensemble Modern in se osredotoča na izbor posebnih igralnih tehnik trobil in tolkal. Hornistov part je notiran po sistemu alikvotnih nizov uglasitve instrumenta in na ta način izven temperirane uglasitve. Prav tako netemperirana je intonacija zasedbe tolkal, predvsem zaradi četrttonsko uglašene kalimbe. Prva oktava bas marimbe simulira nizkofrekvenčno elektronsko glasbo. Oblika skladbe temelji na zaporedju barvnih kombinacij roga in tolkal, gostota tonov je organizirana algoritmično in balansira med periodičnim in neenakomernim pulziranjem.«

Skladbe z mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2012 bodo na programu ARS Radia Slovenija podrobneje predstavili v ciklusu oddaj Arsov art atelje – ostro uho (vsako sredo ob 20. uri) v mesecu septembru.
 



MEDNARODNA SKLADATELJSKA TRIBUNA ROSTRUM 2012
IZBRANO DELO V GENERALNI KATEGORIJI:
• Pedro Ochoa (Argentina), Tierra Viva

PRIPOROČENA DELA V GENERALNI KATEGORIJI (PO ŠTEVILU DOSEŽENIH TOČK):
• Vito Žuraj (Slovenija), Warm Up
• Eric Gaudibert (Švica), Gong
• Jon Øivind Ness (Norveška), Swan’s Foetus
• Lotta Wennäkoski (Finska), Soie
• María Huld Markan Sigfúsdóttir (Islandija), Sleeping Pendulum
• Robin Fox (Avstralija), Three Studies for the Bionic Ear
• Ryo Dainobu (Francija), Der Spiegel im Spiegel
• Thomas Agerfeldt Olesen (Danska), Der Wind bläset wo er will
• Sarah Nemtsov (Nemčija), Luftmacumba/Rio
• Santa Ratniece (Latvija), Shant Nadi

IZBRANO DELO V KATEGORIJI POD 30 LET:
• Peter Kerkelov (Bolgarija), Attempt at Screaming

PRIPOROČENA DELA V KATEGORIJI POD 30 LET:
• Ryo Dainobu (Francija), Der Spiegel im Spiegel
• Andres Fortunato (Argentina), El Ouroboros Primordial
• Anna Romaškova (Rusija), In aria


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice