SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > V tornadu simfoničnega miru

V tornadu simfoničnega miru

Gašper Prus
04. december 2014

Brez dvoma tako dobrega materiala, ki prepriča v celoti, Noctiferia ni posnela že vse od plošče Per Aspera.
Brez dvoma tako dobrega materiala, ki prepriča v celoti, Noctiferia ni posnela že vse od plošče Per Aspera.

Če primerjamo ustvarjalne začetke benda Noctiferia in to, kar počne zasedba trenutno, bi brez dvoma lahko pristavili komentar, da gre za dva povsem različna benda. Zasedba, ki je na slovenskem in širšem glasbenem polju prisotna že skoraj dve dekadi, se razvija in pri tem svojo podobo kameleonsko spreminja. Med prvencem Baptism at Savica in novo ploščo Pax v glasbeni formi ni skupne točke. Skupni imenovalec je bolj ali manj le to, da sta oba izraza ekstremna. Vsak na svoj način. Seveda se je med prvo in novo ploščo zgodilo in spremenilo marsikaj, in ravno to daje bendu poseben karakter.

Nič ne pretiravam s trditvijo, da je Noctiferia začetnica v podajanju black metal izročila na Slovenskem. Prej omenjeni prvenec je skupina izdala leta 1998, vendar je bila koncertno prisotna že nekaj časa prej. In že vse od začetkov dalje je imela težnje po preseganju domačega dvorišča, konkretno, spogledovala se je z evropsko metal sceno. Nekako to je Noctiferii po malem uspelo z drugo ploščo, Per Aspera, in vsekakor z videom za skladbo Fond Of Lies, ki je s sporočilom učinkovito zarezala tudi v slovenski prostor. Tisti čas je bend še imel etiketo black metal, čeravno so šla spogledovanja tudi v druge smeri. In rezultat tega je bila tretja plošča, Slovenska morbida. Bend se je predstavil v formi, prepojeni z electro-industrial metalom, in to je bil v razvoju benda velik korak naprej, čeprav ne ravno posrečen. Veliki met pa je bendu uspel s ploščo Death Culture, ki jo je predstavljal na dokaj obsežni evropski turneji. Mimogrede, Noctiferia je bila predskupina ta čas izjemno pocukrane metal zasedbe In Flames s Švedske.

In ta, na Slovenski Morbidi začrtana forma, ki se je izpilila na albumu Death Culture, se pojavi tudi na novi plošči Pax, vendar v veliko širši izraznosti in bolj prefinjeni estetiki. Poleg tega se je bend z dodatnim članom razširil v sekstet. Sestavljajo ga originalna člana Igor Nardin ter Uroš Lipovec, poleg njiju sta v bendu še vokalist Gianni Poposki ter kitarist Roman Fileš. Bobnar Matjaž Gergeta se je bendu pridružil po tretji plošči, najnovejši član pa je Damjan Tomoski. In zdi se, da je s prihodom slednjega bend pridobil največ. Tomoski namreč programira, igra klaviature in skrbi za dodatne vokale, skupaj z Nardinom, ki je glavni idejni vodja benda, pa je naveden tudi kot avtor vseh komadov (besedila je prispeval basist Lipovec); in to je vsekakor prineslo najboljši možni sadež. Težko bi mi šla z jezika trditev, da Noctiferia odpira nove dimenzije v metal muziki zgolj na domačem terenu. Vsekakor; vendar se da to, kar ponuja album Pax, postaviti ne samo ob bok, ampak tudi pred evropsko metal sceno. Tako v produkcijskem kot aranžerskem pogledu.

Težko bi mi šla z jezika trditev, da Noctiferia odpira nove dimenzije v metal muziki zgolj na domačem terenu. Vsekakor; vendar se da to, kar ponuja album Pax, postaviti ne samo ob bok, ampak tudi pred evropsko metal sceno. Tako v produkcijskem kot aranžerskem pogledu.

Tokrat so šli fantje še nekoliko dlje in formo postavili v sebi novo dimenzijo. S tem ko so tempo muzike malce upočasnili, je poudarek na industrialni ritmiki še očitnejši, in kjer je bil prej prostor za hitrost, je sedaj mesto za detajle v obliki izdatnih zvokov in zvočil. Glasba je dobila dodatno veličino, glomaznost, komadi pa sijejo kot nekakšne simfonične kompozicije s konkretno ostrimi robovi. Zadeva je v vseh pogledih izpiljena do popolnosti in prek. Vsak rif, po večini osemstrunskih kitar zadene na točno določeno mesto, vsak glasovni krik je na mestu in vsi dodatki, naj bo to sint, zborovsko petje ali celo dude (?), so premišljeno vpeti na točno določena mesta. Dodelani aranžmaji torej, ki pri ustvarjanju vsekakor zahtevajo drugačen pristop, kot je denimo tisti pri pisanju klasične rockerske forme.

Za razliko od prejšnjih albumov se na snemanje albuma fantje niso odpravili v kakšno od evropskih držav, ampak so ga posneli kar v Sloveniji, v studiu Negligence, v hribih blizu prestolnice. Pax v latinščini pomeni mir. Noctiferia k miru poziva na svoj način, skozi glasbeni izraz, ki v sebi nosi tudi sporočilnost (Cellulite of This World), in to naravnost v obraz. Poslušajte single skladbo z naslovom Gaga People. Vsekakor zadetek v polno. Brez dvoma tako dobrega materiala, ki prepriča v celoti, Noctiferia ni posnela že vse od plošče Per Aspera.

In še nekaj za konec. Če zadnjih nekaj let bend ni ravno pretirano nastopal na domačih odrih, je zdaj pred izidom že obredel nekaj krajev, nekaj pa jih še bo po izidu plošče. Ujemite ga na kakšnem od koncertov, denimo 12. decembra v kultnem prleškem klubu Unterhund v Ormožu. 


DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice