SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > koncerti > Vstajenje priljubljene trnowske nindže

Vstajenje priljubljene trnowske nindže

Goran Kompoš
19. september 2011

Klemna Klemna je moč videti tudi v filmu V letu hiphopa, ki se predvaja v art kino mreži.
Klemna Klemna je moč videti tudi v filmu V letu hiphopa, ki se predvaja v art kino mreži.
Klemen Klemen  & Playbackers, Kino Šiška,
16. 9. 2011

»O šit, a je Klemen umru?« je nemara pomislil naključni nepoučeni mimoidoči, če se je v petek zvečer znašel na parkirišču pred Kinom Šiška, kjer se je s komemoracijo začel dogodek ob jubilejni (skoraj okrogli) deseti obletnici izida dolgometražnega prvenca enega najbolj priljubljenih domačih raperjev. Žalno slovesnost so ob kitarski spremljavi bosanskega psiha Damirja Avdića vodili člani plesnega ansambla En-knap, ob naštevanju imen prezgodaj preminulih glasbenikov pa smo se zbrani spraševali, kam v ta kontekst spada Klemen Klemen, ki niti po letih niti po kliničnem stanju vendarle ne sodi v »Klub 27«. Morda bi vzgib lahko našli v črnogledih ugibanjih, ki so se pojavila ob njegovi nedavni izkušnji s hudo poškodbo, ali še raje v njegovih besedah: »Očitno so ljudje pač več vredni po smrti kot za časa življenja,« ki jih je pred kratkim podal na vprašanje o vsesplošnem objokovanju smrti Amy Winehouse. Tu se primerjava pravzaprav ponuja sama od sebe. Če se je Amy zlahka kosala s črnskimi divami soula, za Klemna brez obotavljanja lahko zapišemo, da prav nič ne zaostaja za severnoameriškimi črnskimi raperji, ki so zgodbe z ulic skozi rime povzdignili v eno najpopularnejših sodobnih glasbenih praks ali še raje kultur.

No, da Klemen še zdaleč ni pozabljen, je potrdila pisana množica pred razprodanim Kinom Šiška. Na ta račun zabeležimo edini manjši spodrsljaj organizatorjev – zaradi gneče je namreč velik del obiskovalcev Klemnovo vstajenje iz krste, ki jo je v zgornje nadstropje pospremila najožja pogrebna povorka, lahko spremljal le s parkirišča, in ko so zadnji naposled prišli na notranje prizorišče, je vzdušje tam že doseglo vrelišče, kakršno običajno nastopi šele ob izteku koncerta. Pa še to izjemoma. Že to je bila izvrstna napoved nestandardnega dogodka, ki je v spominu obudil velike (ljubljanske) koncerte iz devetdesetih let minulega stoletja, na katerih so se redno zbirali pripadniki najrazličnejših subkultur. O tem, da je domačim raperskim pionirjem uspelo nagovoriti širok spekter glasbenih navdušencev, smo se sicer prepričali že na lanskih koncertih Ali Ena. Ta je na svojem prelomnem prvencu Leva scena Klemnu ponudil prvo resno glasbeno izkušnjo, pozneje pa sta ga k sodelovanju v Pasjem kartelu povabila Jure Košir in Matej Jovan. Klemen je bil že skozi ta sodelovanja deležen precejšnje pozornosti, zato ni naključje, da je njegov prvenec Trnow Stajl postal najbolje prodajana plošča domačih raperjev. Torej izvrstno izhodišče za koncert.

Prvi glasnik utripa s trnovskih in okoliških ulic med svojimi privrženci slovi predvsem kot luciden pripovedovalec zgodb. Naj bodo te resnične, fiktivne ali nekje vmes, Klemen jih vselej pripoveduje doživeto. Preprosto mu moraš verjeti. Še več, tisti, ki smo odraščali skupaj z njim, v njegovih zgodbah zlahka prepoznamo duhovit zapis nekega časa; z njim se spominjamo naših prvih simpatij, stikov z drogami, peripetij s policijo, nočnih pohajanj in mladostniških lumparij. Američani bi Klemnovemu klepanju rim brez omahovanja pripisali street credibility. In bržkone je prav ta njegova iskrena izpovedna moč eden glavnih razlogov za njegovo priljubljenost.

Kljub več kot tisočglavi množici se je ponujal vtis, da zgodbe pripoveduje v svoji dnevni sobi ali za točilnim pultom.

Nič drugačen ni Klemen na odru. Kljub več kot tisočglavi množici se je ponujal vtis, da zgodbe pripoveduje v svoji dnevni sobi ali za točilnim pultom. Ni potreboval stereotipne (vezne) koncertne komunikacije med nastopajočim in publiko, pač pa je preprosto in brez vsakega pretvarjanja spletal vselej zabavne epizode iz svojega življenja. Njegova odrska pristnost je ponujala izvrstno izhodišče že sama po sebi, ker pa je šlo vendarle za koncert ob posebni priložnosti, si je ta zaslužil tudi poseben šov. A ne zgolj šov zaradi šova samega. Klemen je z ekipo somišljenikov pripravil premišljen in odlično izpeljan scenarij, poln duhovitih domislic, ki so skladbam s ploščka Trnow Stajl (pa tudi nekaterim z njegovega drugega albuma, ki nosi naslov Hipnoza) dodale nove dimenzije. S preoblačenjem je parodiral severnoameriške gangsta raperje, morda balkanske kvazi mafijce, spomnil pa se je tudi geto »adidas« raperjev. Na odru so ga lovili policaji, njegovi prijatelji so kurili velikanske žbeje in geto blasterje ter sploh skrbeli za izjemno razpoloženje na in pod odrom.

Da se trnowska nindža bolje kot v novodobnih duhamornih izpeljankah domačega počuti v duhovitem starošolskem raperskem izrazu, je potrdil tudi izbor gostov.

Glasbene podlage je ob Klemnovem stalnem sodelavcu Simonu Stojku Falku alias DJ SSF-u tokrat krojila zasedba The Playbackers, ki je s svojim (za N'toka širšim) matičnim bendom Moveknowledgement v Kinu Šiška pred nedavnim povila podobno uspešen koncert. Praviloma so ostajali zvesti izvirnikom, le priložnostno jih je SSF zamenjal s severnoameriškimi raperskimi klasikami, kar je še stopnjevalo dinamiko dobro premišljenega scenosleda. Da se trnowska nindža bolje kot v novodobnih duhamornih izpeljankah domačega počuti v duhovitem starošolskem raperskem izrazu, je potrdil tudi izbor gostov. Med emsiji sta izstopala stara znanca z albuma Trnow Stajl, goriška legenda King in Trnovčan Satan, njegove raperske specifike sta v skladbi Arena s flamenko vložkom nadgradila kitarista, Keš pičkam pa je temperaturo dvigoval violinist. Svoje spretnosti so demonstrirali še b-boyi in DJ PsiHo, temeljne hiphoperske prvine pa so namesto grafitarjev zaokrožili video zapisi s Klemnom in propagiranjem »domačih prilog« v osrednji vlogi.

Čeprav se je celotni dogodek raztegnil v dve debeli uri, je imenitni druščini že v uvodu visoko zastavljeni tempo brez težav uspelo vzdrževati do konca. Publika je to znala nagraditi in je skozi prizmo razpoloženja ustvarila doslej morda celo najlepši koncert v dveletni zgodovini (novega) Kina Šiška. Klemen Klemen je še enkrat več potrdil, da spada poleg (pol)upokojenega Ali Ena in z drugačnimi atributi opremljenega N'toka v sam vrh plodne domače raperske scene. Bo z napovedanim tretjim albumom to potrdil? Če sodimo po aktualnem koncertu, je to kvečjemu retorično vprašanje.

NE SPREGLEJTE:


Odrasla baraba
četrtek, 03. september 2015
Matura podgurskega duba
ponedeljek, 19. maj 2014
V letu hip hopa
sreda, 14. september 2011
Uf!
ponedeljek, 11. junij 2012
Težje je biti dober raper kot dober »eksperimentator«
torek, 15. marec 2011
Tekoča iznajdljivost
četrtek, 17. maj 2012
Svet se vrti na vzhod, zavrti se še ti!
sreda, 14. maj 2014
Svet je siv
sobota, 18. avgust 2012
Soul z obale
petek, 25. maj 2012
Slovenski rap končno v vizualnem paketu
ponedeljek, 06. junij 2011

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice