SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Zanašanje na elektroniko

Zanašanje na elektroniko

Žiga Valetič
04. februar 2012 2

Iz nabora 260 skladb je komisija razpisa Imamo dobro glasbo za četrti tovrstni album Vala 202 izbrala 15 skladb.
Iz nabora 260 skladb je komisija razpisa Imamo dobro glasbo za četrti tovrstni album Vala 202 izbrala 15 skladb.
Različni izvajalci:
Val 011 (ZKP RTV SLO, 2011)

Četrti album Vala 202 z naslovom Imamo dobro glasbo je nastal z rahlim zastojem, prvi nabor posnetkov namreč ni povsem zadovoljil komisije. A ko je ta ponovno pozvala neuveljavljene in manj znane izvajalce, naj se z več poguma odzovejo na projekt, so rezultati prijetno presenetili in izborniki so na koncu lahko prisluhnili dvesto šestdesetim skladbam. Na plošček so jih uvrstili petnajst, v njih pa se – celo bolj kot v prejšnjih poskusih – predstavijo nova imena. Ker je namen projekta tudi promocija in ocena potencialnih zvezd ter spremljevalcev tukajšnje zabavnoglasbene prihodnosti, naj še sam izpeljem poizkus in ocenim zmožnosti za razvoj in uveljavitev pričujočih ustvarjalcev.

Duo Bojler poje o Mestu duhov, kar je dokaj usklajeno s pristopom hipnotičnega electro-rocka v slogu britanske skupine Garbage. Na sliki spremljajoče knjižice in v YouTube »videu« avtorja nosita na glavi konceptualne bojlerje, in če gre soditi po vzporednem posnetku, ki prikazuje Bojler v precej odmaknjenem letu 1986, se pod masko skrivata nekdanja pankerja Darko Kaurič in Bojan Lapanja. Kakovost posnetka ni naključje, navsezadnje je nastal pod producentskimi prsti Iztoka Turka, vprašanje pa je, kako pogosto in resno bo »dobra glasba« pritekala iz tega vodnjaka.

V tem smislu so Lei'Yh (poglej jih?) bolj obetavni. Pesem Revolucija? Pa dež je napovedan se je na radijskih valovih prijela, medtem ko skupina na Facebook profilu navaja zanimive indie vzornike. Sicer gre za glasbenike, ki delujejo v skupinah Miss.Bee in Unimogs Band, njihova kemija in melanholija pa se zdita prepričljivi. Tudi besedilo je aktualno, le na trenutke se obregneš ob malce bolj oglat jezikovni rob.

Jana Sen je posnela skladbo Če vedel bi? Človek, ki se odbija med stranicami poetičnega trikotnika Pengov–Melodorom–Severa Gjurin, zato lahko na podlagi slišanega govorim le o precejšnjem potencialu, ki morda nikdar ne bo do konca udejanjen. Edino Janino sled najdem na MySpaceu v pesmi Preko vseh mej, skupaj z zanimivim podatkom, da prihaja iz Novega mesta, bržčas aktualne slovenske rockerske prestolnice.

Rockersko markantnost Novega mesta sem že omenjal, med drugim jo seveda razpihuje skupina Kill Kenny.

Aleš Štefančič oziroma Alee je kitarist, tekstopisec, pevec in gledališčnik iz Postojne (roj. 1981). Na samosvoji ustvarjalni poti je spremljevalni vokal posodil dolgi vrsti izvajalcev slo-pop-rocka, medtem ko mu v sporočilih manjka idejne prodornosti in pronicljivosti. Posledično tudi glasba stavi na preverjene obrazce, ki so sicer izpeljani korektno in poslušljivo, a nič več kot to. Rockersko markantnost Novega mesta sem že omenjal, med drugim jo seveda razpihuje skupina Kill Kenny. Ta mlada zasedba bi z uspešno prepesnitvijo angleških besedil v slovenska zavrtela bistveno večji orkan, kot se morda komu zdi, a več o tem v eni od prihodnjih recenzij. Skupina Areola se predstavlja z Navodili za ljubezen. Izstopajoči pečat v tej muziki je izpovedni moški vokal, ki eksperimentira z višinami, počasnosti ritma pa vliva bizarnost, kakršno najdeš med neizpolnjenimi pticami v kakšnem nočnem bistroju ob koncu tedna. Edina pesem na spletni strani skupine je na las podobna albumski.

Eva Breznikar je na sceni malo manj kot desetletje, začela pa je v skupini Makeup2. Kasneje je sodelovala z različnimi izvajalci, delala je kot glasbena piarovka in komentirala zasedbe v oddaji Glasborola. Nadela si je umetniško ime Evil Eve. V pesmi Ne bi, hvala ponuja korekten in neposreden feminizem (»Si nesramno lep, ampak še vedno ti kuha mama …«). V njej najdemo kanček P!nk, kanček gotičnih vplivov in zopet … kanček Garbage. Stopnja provokacije je zavidljiva, a vokalni potencial, ki ga slišimo v drugih pesmih (Nisem dobra vila), je zgolj povprečen.

Obroč iz Ilirske Bistrice igra bolj ali manj klasičen rock z osebnimi in socialno angažiranimi besedili. Pesem Najlepši ples sicer potegne na kakšne Motörhead, a skladbe, ki jih najdemo na MySpaceu, kažejo predvsem na iskanje identitete in izraza, ki zaenkrat še ni zares dorečen. To se lahko spremeni ob morebitnem prvencu.

Kantavtor Gorazd Lampe se trudi z jezikom, kaj drugega mu ob minimalistični druščini vokala in kitare tudi ne preostane. Inovativne metafore v pesmi Travnik in drevo so se hitro usedle v ušesa urednikov na nacionalnem radiu, medtem ko so skladbe na Lampetovem D albumu iz leta 2010 pospremljene še s klavirjem ter kontrabasom. Poetična surovost, ki pa ji manjka nekaj pripovedne niti.

Deseta pesem, Rit pa srajca, je delo benda L.S.D. Ko obravnava nenehno druženje dveh mladostnih prijateljev, radijskim valovom prinese tematsko svežino, ovito v zabavni punk. Prvi vtis obeta kariero kakšne Zablujene generacije, če se bo med vrstice prihodnjih komadov vrinila kakšna preživeta (ali še bolje premagana) bolečina, pa mogoče lahko pričakujemo presenečenje.

Kiti so druščina priznanih pesnikov in glasbenikov Andraža Poliča, Esada Babačića in Nina de Glerie. Pesem je Ljubezen. Ne bi bilo slabo, ko bi se iz Kitov razvilo kaj več, slišano namreč premore še za odtenek globljo subtilnost kakor v Poličevem dosedanjem delovanju v okviru projekta Hamlet Express. Kriva bo violina.

Naslednja na albumu je zasedba Gustav Fevd s počasno, ambientalno, poetično Jesenjo. Bolj kot besedilo prepriča glas, ki spomni na novogoriške Avtomobile, a hkrati bega podatek, da je bila pesem posneta med 30. 5. 2010 in 11. 7. 2011, kar je seveda lenoben časovni razpon.

Zasedbo Amfibia sestavlja elektronski zanesenjak Stanislav Špegel alias HouseMouse, ki ima za seboj več kot desetletje pestrih angažmajev, pridružita pa se mu Boštjan Leben in vokalistka Mateja Starič. Kerubin je biblično angelsko bitje, ta naziv pa pesem pridobi z namenom, da bi ljubezen med moškim in žensko dvignila na neke vrste duhovno raven. Glasbeni vzorec, ki pospremi besedilo, na drugi strani prihaja iz zgodnjih devetdesetih, ko je elektronski pop že izgubil nedolžnost osemdesetih. Podobno nekaterim stvaritvam Regine.

Špegel se pojavi tudi kot avtor skladbe Confuzit dueta Fuzit, v katerem vpreže saksofonista Jureta Pukla. Funky kombinacija, s katero se vrnemo v pop-jazzy poskuse iz prejšnjega stoletja, kakršne sta izvajala Quincy Jones ali Candy Dulfer.

Naj na koncu strnem, da se na Valovi zgoščenki iz leta v leto pojavlja več izvajalcev, ki poskušajo z elektronsko-producentskimi prijemi preseči koncertno neaktivnost, pomanjkanje karizme, povprečen besedni zaklad ali glasbeno neznanje.

Album zaključi melodična mladež z imenom Furry Walls oziroma »kožuhasti/kosmati zidovi«. Let You Go je melodičen napev s sintetizatorji, ki uspešno posnemajo elektronske inovacije osemdesetih let, poskusi v maternem jeziku pa bi lahko pokazali, koliko se v septetu skriva duha skupine Videosex. Gre za osnovno rock postavo (bobni, bas, kitara, klaviature, vokal) z dvema dekletoma, zato delno spominjajo tudi na hrvaško zasedbo Lollobrigida. Zanimivo tudi v živo. Naj na koncu strnem, da se na Valovi zgoščenki iz leta v leto pojavlja več izvajalcev, ki poskušajo z elektronsko-producentskimi prijemi preseči koncertno neaktivnost, pomanjkanje karizme, povprečen besedni zaklad ali glasbeno neznanje. Upajmo, da je to leto prineslo vrhunec tega pojava in da bo komisija naslednjič še bolj sledila opazki, ki jo sama zapiše na ovitek: »Živa glasba je tista, ki dela sceno živo.« Vsekakor pa je pozitivno, da ima Val 202 možnost plasirati nova imena na prepričljiv in verodostojen način, česar bi se resnično morala zavedati širša glasbena javnost – od založb do radijcev, novinarjev in izvajalcev.

NE SPREGLEJTE:


Še vedno iskre
sreda, 04. julij 2012
Čista in še večja jeba – Mi2
ponedeljek, 09. februar 2015
Čez znamenito zebro in nazaj
četrtek, 20. november 2014
»To smo mi, v dobrem in slabem«
četrtek, 02. april 2015
»Naša kaseta bo kvazipank«
sreda, 24. avgust 2011
»Mi«
četrtek, 27. marec 2014
Zrel indie rock, ki v času sintpopa rešuje kitarsko glasbo
torek, 02. junij 2015
Zatišje pred viharjem?
nedelja, 17. marec 2013
Zaradi krčenja sredstev brez plavajočega odra na Dravi
petek, 26. junij 2015
Vija vaja, Katalena pa nagaja
torek, 28. april 2015

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Roki, 29.02.2012, 21:50

pozdravljeni!

Najprej na zapišem, da mi je bilo v veselje prebrati zgornji članek.

Bi pa podal obrazložitev zakaj smo z zasedbo Gustav Fevd potrebovali več kot leto dni, da smo posneli našo pesem Jesen. Vzporedno s pesmijo, ki je bila izbrana na natečaju smo začeli snemati še preostale pesmi, ki bodo izšle na naši demo plošči. Vmes se je zgodilo veliko stvari , ki so ovirale dokončanje posnetkov. Ker je bil za natečaj za Val011 postavljen rok za oddajo smo bili prisiljeni dve pesmi končati prej kot bi jih sicer. Sedaj imamo na srečo več časa in ga lahko zato tudi bolj posvečamo končanju demo cd-ja. Sam izbor na kompilacijo tudi ni prav nič škodil naši zagnanosti :)

Lp-Rok (Gustav Fevd)

Jana Sen, 06.02.2012, 14:57

Joj, kakšna smola, ravno včeraj sem naložila na Youtube nekaj mojih videov v živo....Full sem vesela nad napisano recenzijo.
Žiga lahko pričakuješ izid moje plošče spomladi...moja spletna stran je že skoraj narejena:)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

Odzven od 7. 4. do 14. 4. 2016: Izak Košir recenzira drugo ploščo Balladera, Jaša Lorenčič pa povratniški EP zasedbe Adam.  Katarina Juvančič piše o arhivskem koncertnem albumu legendarne folk zasedbe Sedmina, Gregor Bauman pa o 30. koncertni obletnici zasedbe Panda. Bauman se je hkrati pogovrajal z Tinetom Grgurevičem, znanim pod imenom Bowrain, Terens Štader pa s Prismojenimi profesorji bluesa.

.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice