Nalaganje nastavitev


Elektronska (plesna) glasba

Pisanost slovenskih elektrificiranih idej in ritmov

Goran Kompoš

Če si v Ljubljani zaželiš noč preživeti v objemu elektronske glasbe, najprej pomisliš na klub K4, ki si je v dobrih dveh desetletjih obstoja upravičeno prislužil sloves »najbolj elektronske kleti v mestu.« Ob gostujočih aktualnih in bodočih velikih imenih plesne glasbe tam priložnost redno dobivajo domači didžeji in producenti, tako tisti na začetku svojih karier kot tudi že uveljavljeni kreativci. Skupaj z njimi klub vzgaja dobro obveščeno publiko, zato ni presenetljivo, da elektronska skupnost tvori eno bolj dinamičnih glasbenih scen v slovenskem prostoru.

Na noge jo je konec osemdesetih pomagal postaviti danes en vidnejših glasbenih ustvarjalcev, Aldo Ivančič, ki je s kolegi iz ekipe FV diska subkulturni mladeži že pred tem predstavljal sveže zahodnjaške klubske trende. Ivančiču pomembne zasluge za zagon lastnega ustvarjanja pripisuje tudi mlajša struja elektronskih ustvarjalcev, ki je v začetku devetdesetih stopila na sled revolucionarnih detroitskih, berlinskih in britanskih techno producentov. V klubu K4 je prve korake delal v tujini močno opažen, avtorsko prepoznaven elektronski dvojec Random Logic. Svojo prvo resnejšo priložnost za gramofoni je tam dobil Umek, daleč najbolj popularen slovenski didžej in producent plesne elektronske glasbe, ki redno kroji vrhove svetovnih lestvic najboljših didžejev. Skupaj z dobrim prijateljem Valentinom Kanzyanijem, drugim najbolj prepoznavnim elektronskim ustvarjalcem, je ustanovil založbi Earresistable in Recycled Loops, iz katerih je zrasla mednarodno uveljavljena Umekova znamka 1605 – Sixteenofive. Bila sta tudi rezidenta za plesne masovke specializiranega izolskega kluba Ambasada Gavioli, ki je že vse od leta 1995 priljubljeno zbirališče slovenskih, hrvaških in italijanskih clubberjev.

V Ljubljani ob K4 najbolj konsistenten, pester in kakovosten program ponujata še F-Club in klub Channel Zero. Vsi trije klubi sodelujejo z različnimi žanrsko specializiranimi zunanjimi ekipami, ki od blizu spremljajo elektronske smernice iz čislanih svetovnih klubskih središč. To pomeni, da so ljudje in z njimi seveda slovenski ustvarjalci zelo dobro informirani o vseh novostih, ki krojijo podobo sodobne elektronske plesne glasbe. Infrastruktura, čeprav domačemu prostoru ustrezno majhna, ustvarjalcem torej ponuja razmeroma dobro izhodišče.

Skromna diskografska bera zato še zdaleč ni pravi odsev trenutnega stanja na sceni. Glasba se pač vse pogosteje objavlja bodisi na spletu bodisi v obliki bolj ali manj pogostih kompilacijskih serialk. Med bolj prepoznavnimi je vsakoletna zbirka Chilli Space, ki sledi naukom ambientalnih muzik, IDM-a, atmosferičnega techna in njihovih raznoterih odvodov. Za njo med drugim stojita nekdanji Umekov sodelavec DJ Dojaja in že približno desetletje eden najzanimivejših producentov, Octex, eden tistih redkih slovenskih elektronskih predstavnikov, ki priložnostno nastopajo tudi v tujini. Njegov na elektronskih dubovskih odmevih postavljen izraz je obenem lep primer estetike, vezane na bržkone najbolj prepoznavno slovensko elektronsko založbo, rx:tx.

V rx:tx-ovem podmladku najbolj izstopa Oknai, producent s posluhom za hip hop in nove basovske muzike, ki je s prvencem Ain't a Dream leta 2011 navdušil poznavalce trendov. Ti so opazili tudi vse bolj prisotnega producenta Yanoosha, še enega predstavnika dubovske elektronske produkcije. Po interesu za raznotere dubovske odvode sodeč, je pravzaprav presenetljivo, da imamo v Sloveniji le eno opaznejšo producentko dubstepa. Natašo Muševič alias D.o.t. je dubstep zasvojil za časa njenega študija glasbene produkcije v Londonu, kjer je na D.M.Z.-ejevih pionirskih dogodkih spoznala kopico najuglednejših dubsteperskih inovatorjev.

»Z distorzijo v Hollywood«, tak bi lahko bil moto DJ Poll A Rocka, ko je eden njegovih številnih remiksov pristal na soundtracku za film Resident Evil: Afterlife. Leta 2005 je nastopil na turneji Klubskega maratona Radia Študent, pod okriljem katere perspektivni mladi slovenski glasbeni ustvarjalci vsako leto dobijo priložnost, da se predstavijo v klubih po vsej Sloveniji. Pozneje se je Poll A Rock posvetil predvsem studijskemu ustvarjanju remiksov žanrsko raznolike glasbe, praviloma postavljene na skupni imenovalec elektronskih in hip hop ritmov. Sorodni premisi sledi tudi žanrsko neobremenjeni dvojec BeatMyth. Njegov zaščitni znak so udarni plesni ritmi, v spomin pa se je vtisnil tudi po sodelovanju s hiphoperjem N'tokom.

Vezno vlogo med plesno elektronsko strujo in producenti, ki izstopajo iz strogo plesnih okvirov, lahko pripišemo zasedbi Wanda & Nova deViator. Luka Prinčič, polovica dvojca, ima za seboj plodno kariero, v kateri se je loteval številnih izraznosti. Podobno velja za njegovo navezo z Majo Delak, v kateri spretno prečita vse od downtempo elektronike in electropopa do konceptualnih zvočnih umetnosti. Z estetiko alterpopa, elektronike in diy rocka se močno spogleduje tudi synth dvojec New Wave Syria, ki je v zadnjih letih pustil eno najopaznejših sledi na domači klubski sceni.

Če se je še pred nekaj leti zdelo, da Random Logic, Umek in njihovi sodobniki morda nimajo pravih naslednikov, pa pestro dogajanje v zadnjem času napoveduje svetlo prihodnost slovenski elektronski glasbi. Tako tisti, ki je vezana na klubska plesišča, kot tudi tisti, ki uhaja iz plesnih okvirov in stavi na izrazitejšo avtorsko prepoznavnost. Zastopana je v vseh svojih niansah.
 


Foto: Vladimir Mičkovič

Klub K4 se nahaja v središču Ljubljane in velja med ljubitelji elektronske glasbe za »najljubšo klet«. Osnovni namen kluba je predstavljati glasbe smernice in novosti. Nemalo danes tudi v tujini priznanih slovenskih DJ-ev in producentov je svojo pot pričelo prav v klubu K4, ki še vedno deluje kot platforma za mlade ustvarjalce in jim nudi možnost, da se predstavijo publiki.


 


Foto: Umek Press

V skoraj dvajsetletni karieri je DJ Umek postal daleč najbolj popularen slovenski didžej in producent plesne elektronske glasbe. Redno kroji vrhove svetovnih lestvic najboljših didžejev.

 


Foto: New Wave Syria

Dvojec New Wave Syria pri ustvarjanju glasbe uporablja raznovrstne sintetizatorje, ritem mašine in ostale naprave, glasbo pa izvaja v živo. Analogni sintetizatorji in naredi-si-sam filozofija odločilno vplivajo na glasbeno ustvarjanje dvojca, zato člana zasedbe sama izdelujeta unikatna glasbila in predelujeta naprave, ki jih nato uporabita v svoji glasbi.