Nalaganje nastavitev


Etno / world music


Ko zaigra svet

Katarina Juvančič

Sodobna slovenska glasba, ki črpa iz bogatega vodnjaka glasbenih tradicij s svojega dvorišča ali od daleč (pa naj ji pravimo folk, sodobni folk, neotradicionalna, glasba sveta ali kako drugače), je v zadnjih nekaj desetletjih pomembno spreminjala podobo slovenske in globalne glasbene krajine.


V začetku je bila ljudska glasba

Čeprav nekoč najbolj razširjen glasbeni izraz s poudarjenimi pokrajinskimi in regionalnimi značilnostmi, je tradicionalna glasba od druge svetovne vojne, ki je prinesla mnoge ekonomske, politične, tehnološke in kulturne spremembe, izgubljala svojo družbeno in skupnostno vlogo.
Od 50. let 20. stoletja dalje je ljudsko glasbo in ples na družbeno margino potiskala tudi vse večja dominacija bolj lahkotne in popularne plesne glasbe in predvsem novo izumljena narodnozabavna glasba.

Glasbo, bolj ali manj povezano z agrarnimi skupnostmi, so pred popolno pozabo rešili ljudje, ki so pesmi in viže ohranjali v svojem domačem okolju, in deloma tudi folkloristi, ki so to gradivo zbirali »na terenu« ter tako ustvarili zavidljive zvočne in pisne arhive. Ti danes predstavljajo pomembno podlago in vir navdiha številnim sodobnim izvajalcem in preporodnikom ljudske glasbe.

Mnogi izmed njih, kot so Mira Omerzel – Mirit (ustanoviteljica skupin Trutamora Slovenica, Truta in Vedun), Ljoba Jenče, Dario Marušić, Marino Kranjac, člani skupin Trinajsto prase in Tolovaj Mataj, so se igranja na stare instrumente in petja ljudskih pesmi naučili prav od starejših generacij ljudskih pevcev in godcev.
Najbolj (pri)znano in uspešno medgeneracijako sodelovanje takšne vrste je v 90. letih potekalo med rokerjem Vladom Kreslinom in Beltinško bando iz prekmurskih ravnic, ki je preraslo celo nacionalni okvir.


Združevanje zvokov tradicije in sodobnosti

Na začetku 90. let je Slovenija odkrila še Magnifica, ki je v dionizični opravi na prvencu Od srca do srca (1993) preoblikoval preproste folklorne pesmi v moderen pop in jih podkrepil s techno ritmi, z rockovskimi kitarskimi rifi in grlenimi vokali ženske pevske skupine Katice. Te so kmalu postale vodilne nosilke obujenega tradicionalnega večglasnega petja, medtem ko je Magnificova mednarodna kariera zaživela z njegovim alter-egom oziroma prispodobo »balkanskega žigola«.

Ponovno zanimanje za ljudsko glasbo, ki je vsebovalo tako iskanje bolj avtentičnih oblik glasbenega izražanja kot tudi bolj kozmopolitski pristop do glasbene dediščine, je sovpadalo z iskanjem identitete v novonastali državi.Poskusi vdahnitve novega življenja skoraj popolnoma marginaliziranemu izročilu pa so obstajali že pred letom 1991.

V poznih 70. in v začetku 80. let je manjša skupina glasbenikov in avantgardnih kolektivov prevzela »zahodnjaško« idejo eksperimentiranja s tradicionalnimi zvoki. Po drugi strani je prvi zavestni premik k bolj avtentičnemu zvoku izšel iz Istre. Skupina Istranova je v začetku 80. let med glasbeniki iz regije spodbudila ponovno zanimanje za istrsko glasbo ter tako povzročila lokalni folk revival, katerega glavni protagonisti sta danes skupina Vruja ter Rudi Bučar.

Medtem ko je za nekatere folk revival skupine značilna močna regionalna usmeritev, druge jemljejo repertoar s celotnega področja Slovenije (skupina Kurja koža, pevka Bogdana Herman). Z namenom ohranjanja in promocije slovenske ljudskoglasbene, pevske in plesne dediščine se je večina prve generacije folk revivalistov leta 1996 združila v kulturno (danes tudi etnomuzikološko) društvo Folk Slovenija.


Raziskovanje etno in world music krajin

Medtem ko so si folk revival protagonisti prizadevali za ohranitev avtentičnih oblik slovenske tradicionalne glasbe, se je v zgodnjih letih novega milenija pojavila nova generacija občudovalcev tradicionalne glasbe z bolj globalnim odnosom do glasbene dediščine. Ti glasbeniki svojo vizijo ljudske glasbe oblikujejo na podlagi mnogovrstnih multižanrskih in tehnoloških možnosti ter sodelovanj, skladno s svojimi individualnimi glasbenimi in estetskimi preferencami, pa naj gre za spogledovanje ljudskega z jazzom (Maja Osojnik, Vasko Atanasovski), rockom (Orlek) ali globalnimi glasbenimi stili (Sagar, Vesna Zornik, Fake Orchestra).

Slednja je tudi prva domača world music skupina, ki jo je leta 1997 ustanovil jazzovski kitarist Igor Leonardi. Fake Orchestra je kmalu dokazal, da lahko tradicionalni afriški, brazilski, slovenski ter jazzovski ritmi, melodije in harmonije brez težav sobivajo pod isto streho. Verjetno najbolj uveljavljeni in mednarodno prepoznavni zastopniki novodobnega  postopanja s tradicionalno glasbo pa je skupina Terrafolk, ki je leta 2003 s svojo virtuozno in eksplozivno mešanico avtorskih skladb ter glasb Balkana osvojila prestižno nagrado občinstva na BBC Radio 3 Awards.

Njen nekdanji harmonikaš in basist Janez  Dovč je kasneje ustanovil svoj postfolklorni bend Jararaja ter založbo Celinka, pod okriljem katere danes deluje in izdaja zgoščenke lepo število domačih etno in folk skupin. Mednarodno priznanje v zadnjih letih žanje še skupina Brina, ki se pojavlja na večjih world music festivalih v tujini in na lestvicah najbolje prodajanih world music plošč v Evropi. Izjemno popularna je tudi skupina Katalena, ki je s svojo folk-rockovsko držo in petimi odmevnimi albumi osvojila občinstvo širom Slovenije in zanetila veliko zanimanja za ljudsko glasbo predvsem med mlajšimi poslušalci, za seboj pa ima tudi že precej uspešnih koncertov v tujini.

V zadnjem desetletju zlasti iz periferije odmeva glas novoljudske godbe, ki favorizira lokalne dialekte in gradi na eklektični selekciji lokalne folk in globalne glasbene estetike. Med njimi so najbolj priznani Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape.

Vzpon world in etno glasbe je spodbudil zanimanje tudi za glasbo Romov (izvajajo jo skupine Šukar, Langa ter Imer Traja Brizani & Amala) ter ostalih glasb Balkana, kot so na primer sevdalinke, tradicionalne bosanske ljubezenske pesmi, ki jih obuja skupina Sedef.

K popularizaciji sodobne slovenske folk in etno glasbe so veliko prispevali tudi world in etno glasbeni festivali, ki so se pojavili v 90. letih in se razrasli v prvi dekadi novega tisočletja. Najpomembnejša med njimi sta Okarina etno festival (leta 1990 je bil ustanovljen kot Okarina folk festival) ter Druga godba, ki vse od poznih 80. let 20. stoletja na svojih odrih poleg zvenečih imen svetovne world music scene gosti tudi domače tradicionalne, folk revival, etno in world glasbenike.

Bogat nabor nadžanrskih in specializiranih festivalov ter koncertov nacionalnega ali mednarodnega dometa nudi sodobnemu world ali etno glasbeniku iz Slovenije platformo za predstavitev kar najširšemu krogu občinstva, pomembne marketinške in turnejske izkušnje ter priložnosti za sodelovanje s številnimi tujimi world, folk, jazz ali tradicionalnimi glasbeniki.

Ustvarjalci pa si prepoznavnost utrjujejo tudi preko promoviranja svojih albumov doma in v tujini. Celovitejši pregled sodobne slovenske ustvarjalnosti v okviru tega žanra je na kompilaciji Etno Slovenia 2011: Glasbene poti podolgem in počez (tudi na Womex-u) predstavil SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center.

 


Logotip festivala

Druga godba je najodmevnejši in hkrati najstarejši delujoči festival glasb sveta v Sloveniji. Od ustanovitve leta 1984 do danes ostaja poglavitna referenca za predstavljanje svetovno znanih world music glasbenikov domačemu občinstvu, hkrati pa že ves ta čas skrbi za promocijo domačih talentov etno, folk in world glasbe. Britanska glasbena revija Songlines je Drugo godbo postavila med 25 najboljših festivalov na svetu.

 


Foto: Luka Kaše

Zasedba Katalena slovensko tradicionalno glasbo, izbrano iz arhivov, pesmaric in starih vinilnih plošč, posodablja s pomočjo dinamičnih rock ritmov in funk nabojem ter jo na ta način približuje sedanjemu času in glasbenemu okusu mlajših generacij.


Foto: Jana Jocif

Ljoba Jenče je pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskih pesmi. V pesmih ohranja osebni odnos do izročila in nastopa predvsem v prostorih naravne akustike. Veliko gostuje po Evropi in drugod po svetu. Izdala je vrsto zgoščenk z lastnimi priredbami ljudskih pesmi in terenskimi etnomuzikološkimi posnetki.
 


Foto: Bojan Stepančič

Skupina Terrafolk si je z unikatnim pristopom k podajanju glasbe, vrhunskim odrskim nastopom, s komunikacijo z občinstvom in edinstvenim prepletom raznih glasbenih žanrov od etna, folka in glasb sveta do popa, klasike in rocka izgradila enkratno pojavnost, ki je prepričala tudi zahtevne glasbene kritike in žirije mednarodnih glasbenih nagrad (Spirit of the Fringe 2002, Boomerang 2002, BBC Radio World Music Audience Award 2003, Tap Water Awards 2004, The Sun Fallon Award 2001, 2002, 2003).

 


Foto: Michael Mann

Magnifico je s svojim imidžem »balkanskega žigola« eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov v tujini. Snema za nemško založbo Piranha. Mnoge njegove skladbe so v Sloveniji izjemno priljubljene, v tujini pa nase opozarja z mešanico balkanskih in popularnoglasbenih ritmov ter s svojevrstno »angleščino«.Foto: Michael MannMagnifico je s svojim imidžem »balkanskega žigola« eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov v tujini. Snema za nemško založbo Piranha. Mnoge njegove skladbe so v Sloveniji izjemno priljubljene, v tujini pa nase opozarja z mešanico balkanskih in popularnoglasbenih ritmov ter s svojevrstno »angleščino«.