Nalaganje nastavitev


Hip-hop


Rime pod Alpami

Borja Močnik

Leta 1994 je kazalo, da je prihodnost svetla za slovenski hip hop in rap. Takrat je skejter Ali En brez dlake na jeziku izdal kritično, a nafankirano ploščo Leva scena. Takoj za tem je v Ljubljani zaživela majhna scena, kot se šika, s koncerti, ploščarnami, didžeji, klubskimi večeri ... V naslednjih letih se ni veliko snemalo in zato do leta 2000 v Sloveniji ni bilo velikega izbora tovrstnih nosilcev zvoka. Takrat pa je prišlo do pomembne prelomnice – izšel je album Trnow Stajl, ki je do danes najbolje prodajana rap plošča v Sloveniji. Posnel jo je Klemen Klemen, ljubljanski mojster storytellinga in morda celo najprepoznavnejši slovenski raper, ki je izpilil stil pripovedovanja štorij skozi rap, pa naj gre za fikcijo ali resnične ulične dogodivščine. In takoj zatem je sledila še kompilacija 5'00'' of Fame – Za narodov blagor, na kateri so se predstavili mladci iz vseh koncev Slovenije in ki je sijajno ujela presek ustvarjalnosti obdobja okoli milenija, torej »druge generacije« slovenskega rapa.

Najprepoznavnejši prostor z rednim hiphoperskim programom je v Ljubljani, in sicer je to Gala Hala v avtonomni kulturni coni Metelkova mesto, ki pripravlja mesečne večere Rapetek, kjer so gostovala številna pomembna regionalna in svetovna raperska imena. Ključni prostori slovenskega hip hopa pa ostajajo razni mladinski klubi po celi državi.

A scene niso povsem odvisne od institucionaliziranih kanalov in živijo tudi brez formalnih javnih prostorov. Hip hop še toliko bolj, saj gre za v izhodišču izjemno »grass roots« naravnano kulturo, ki za preživetje ne potrebuje državnih subvencij, centrov urbane kulture ipd. Tako so se v zadnjih desetih letih po državi razvile razpršene, a živahne lokalne scene. Poleg največjih mest Ljubljane in Maribora v zadnjih letih spremljamo ključne premike v manjših krajih na vseh koncih Slovenije, v največjem obsegu v rudarskem mestecu Velenje, mestu, ki je zraslo s socialističnim projektom industrializacije. Izvajalci teh mikroscen so pridno izkoristili »digitalno revolucijo« in izdajajo ogromno EP-jev in albumov, ki redko odzvanjajo dlje od širše soseske izvajalca, in sicer tako zaradi lokalnih tematik kot zaradi dialektov, v katerih rapajo. Obstajajo pa seveda izjeme, ki nastopajo in se jih posluša po raznih koncih, denimo Valterap iz malega kraja Solkan ob Novi Gorici, Stekli psi iz Murske Sobote, Mrigo in Ghet iz Velenja. Zlatko, Trkaj, Murat & Jose so imena, ki jim je uspel pravi prodor v mainstream. Imajo mehkejšo produkcijo in pogosto »lahkotnejša« oziroma dostopnejša besedila, vrtijo pa jih tako nacionalna kot komercialne radijske postaje. Resnejši mednarodni preboj je uspel prvaku državnega tekmovanja v freestylanju (ki poteka enkrat na dve leti in je najbolje obiskana manifestacija domačega hip hopa) in veščemu liristu N'Toku, ki rima tako v angleščini kot slovenščini in ga umeščamo v polje alter hip hopa in elektronike, ima pa tudi redne turneje po raznih koncih sveta.

Čeprav v Sloveniji trenutno ni festivala, ki bi bil namenjen izključno hip hopu, njegovi protagonisti najdejo svoje mesto na odrih raznih eklektičnih festivalov po državi. Leta 2011 sta bila posneta dva izjemno informativna dokumentarca o zgodovini slovenskega hip hopa in rapa, Veš poet, svoj dolg in V letu hiphopa.

Scena je resda majhna, a konsistentno živahna. Kljub širše evropski in svetovni »krizi« žanra se redno organizirajo tako domači kot tuji (dobro obiskani) koncerti, snema se veliko materiala in samo čakamo, kdaj bo kateri od mladincev spet zamigal glave kot novi junak slovenskega hip hopa.




Foto: Andrija Željko

Dvorana Gala hala v Ljubljani lahko sprejme okoli 350 obiskovalcev in skozi leto gosti okoli sto prireditev, ki so žanrsko različno obarvane. Eden rednih ciklov je Rapetek, v okviru katerega se predstavljajo znana slovenska in tuja imena hip hopa.

 

 


Foto:  Boris Petkovič

Estetika globalnega s pridihom domačijske pristnosti: Jizah, neumorni promotor hiphoperskih in funkerskih dogodkov, ki je odgovoren za nastope ogromnega števila tako domačih kot tujih raperjev, skupin in didžejev, za slovenski hip hop pravi, da  »posega po estetiki in ikonografiji globalnega hiphopa, a jima dodaja pridih domačijske pristnosti, specifik okolja ter vedno upošteva zakon slengovske govorice, s katero telovadi tako v polju podtalne pristnosti kot v polju komerciale«.

 


Foto: Borut Peterlin

N'toko je večkratni slovenski državni prvak v freestylu in eden redkih slovenskih raperjev, ki svoja besedila kuje tudi v angleškem jeziku, zato mu niso tuji niti tuji odri. Pogosto nastopa ob živi instrumentalni spremljavi.Photo: Borut Peterlin