Nalaganje nastavitev


Jazz


Jazz z nadihom svetovljanskosti

Mario Batelić

Jazz ima na Slovenskem dolgo zgodovino, ki sega v 20. leta preteklega stoletja. Že res, da se današnje živahno, slogovno razvejano in mednarodno nadvse dejavno slovensko jazzovsko dogajanje (sploh tisto modernističnih ali avantgardnih nazorov) ne navezuje neposredno na začetke in prve korake jazz glasbe v Sloveniji, a imajo nekateri protagonisti iz starih časov vendarle sloves legend in častitljivih mož, ki so si drznili biti drugačni.

Čeprav po pričanju sodobnikov Miljutin Negode, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ustanovil zasedbo Original Jazz Negode in v Ljubljano prinesel prvi saksofon, ni igral jazza, kakor ga razumemo danes, je ustanovitev te zasedbe pomembna za razvoj slovenskega jazza iz vsaj dveh razlogov. Prvi je ta, da je v obtok prišla beseda »jazz«, drugi pa leži v dejstvu, da so iz plesnih zasedb, podobnih Negodetovi, izrasle številne zasedbe, katerih člani so oblikovali moderno slovensko jazz sceno.


Popularizacija jazza

Med najpomembnejše osebnosti v času »zorenja« slovenskega jazza štejemo trobentača, skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča (1912–1995), ki je leta 1945 ustanovil Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), iz katerega je nastal nacionalni Big Band RTV Slovenija (pred osamosvojitvijo Slovenije se je imenoval Big Band RTV Ljubljana). Časi po drugi svetovni vojni v nastajajoči socialistični deželi sprva nisi bili naklonjeni jazzu; oblasti so občasno tudi prepovedovale igranje jazza. Po razkolu jugoslovanskih oblasti s Stalinom leta 1948 pa se je jazz sčasoma začel uveljavljati kot samostojna umetniška oblika. Tako so v 50. letih nastale številne zasedbe, med njimi tudi Ad hoc z avtorskimi skladbami Janeza Gregorca.

Poleg Adamiča je imel vidno vlogo pri uveljavljanju jazza Jože Privšek (1937–1998), dolgoletni dirigent Big Banda RTV Slovenija. V 60. letih se je začelo večati zanimanje za jazz, saj je bil leta 1960 na Bledu prvi Jugoslovanski jazz festival, ki se je z leti preoblikoval v še danes delujoči Jazz festival Ljubljana.


Vse barve jazza

V naslednjih dveh desetletjih, torej v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, beležimo vznik izvajalcev, ki so bodisi sledili svetovnim tokovom, kot sta fusion ali jazz rock (Lado Jakša oz. skupina Sončna pot, Tone Janša), ali pa so jazzovsko zasnovo združevali z drugimi zvrstmi – od art rocka harmonikarja Bratka Bibiča in Begnagrad do punka, rocka in tradicionalnih glasb bendov Miladojka Youneed, Lolita in Quatebriga.

Mnogi od teh protagonistov so še vedno zelo dejavni, pravzaprav tvorijo »trdo jedro« starejše, a po duhu glasbe še vedno raziskujoče generacije. Bratko Bibič (je tudi član mednarodne zasedbe Accordion Tribe) glasbo združuje s filmi ter v zadnjem času tudi z elektroniko. Bend Lolita se nenehno prenavlja, klasično zasedbo tria pa je večkrat razširil. Vodilna člana zasedbe Quatebriga sta dejavna kot vodji lastnih projektov: pihalec in klaviaturist Milko Lazar je med drugim pisal skladbe za Big Band, medtem ko kitarist Igor Leonardi vodi etnojazz zasedbo Fake Orchestra.

Big Band RTV Slovenija je v dolgoletni karieri sodeloval z vrsto vidnih tujih solistov, skladateljev in dirigentov, ki prihajajo tako iz bolj tradicionalnega kot tudi modernega pristopa k jazzu, kot so Clark Terry, Bob Mintzer, George Lewis, Herb Pomeroy, Paquito D'Rivera, Mike Stern ali Joe Lovano. Ob tem Big Band redno nastopa in snema s številnimi domačimi pevkami, ki gojijo standardni vokalni jazz (Mia Žnidarič, Eva Hren idr.) ali pa pop izraz, ter tako skrbi, da se jazz približa širši publiki.

V obdobju med 1994 in 2012 je pomembno vlogo pri popularizaciji jazza med mlajšo populacijo poslušalcev odigral tudi Jazz Club Gajo, ki ga je vodil jazzovski bobnar oziroma tolkalec Drago Gajo.


Moderni tokovi

Bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič, ki se je jazzovskih veščin učil v tujini (Portugalska, Nizozemska …), se je v 90. letih vrnil v Slovenijo ter zagnal številne projekte, marsikdaj navdihnjene s poezijo, v katerih so se mu pridružila vrhunska tuja imena: Steve Lacy, Peter Brötzmann, Evan Parker in mnogi drugi. Kaučič igra na nabor klasičnih in nekonvencionalnih zvočil (otroške igrače, kuhinjski predmeti) ter z njimi vešče prepleta melodično in ritmično igranje. Ta tolkalec je pomemben tudi kot pedagog. Iz njegove delavnice je nastala zasedba Kombo, ki v energični igri povezuje jazz z drugimi zvrstmi. Njeni mladi člani delujejo tudi v drugih zasedbah, kot sta fusion kvartet Zmajev rep in Balžalorsky/Drašler 3o. Slednji je leta 2011 objavil hvaljeni prvenec Wu wei, na katerem za lastna raziskovanja nadgrajuje zvočno poetiko, ki jo je v svetu uveljavila nemška založba ECM. Omenjeni zasedbi zaznamuje kitara, katere govorico je v slovenskem jazzu najbolj razvil inventivni kitarist in skladatelj Samo Šalamon. Kitarista, ki igra s svetovno znanimi jazzisti (Michel Godard, Tim Berne idr.), je revija Guitar Player uvrstila med deset najbolj vročih kitaristov na svetu, njegov prvenec Ornethology (na njem igra tudi Kaučič) pa se je znašel v častitljivi družbi 1001 najboljšega albuma po izboru urednikov referenčne knjige Penguin Guide to Jazz.

Kitarist Igor Bezget je prav tako zelo dejaven; med njegovimi številnimi albumi izstopa Statements, posnet z Reggiejem Workmanom, Gerryjem Hemingwayem in Yayoi Ikawa iz ZDA ter Lenartom Krečičem. Slednji spada v četico mlajših saksofonistov, zelo dejavnih tako doma kot v tujini, kot so Lovro Ravbar, Igor Lumpert (deluje v New Yorku), Jaka Kopač in Jure Pukl. Pukl je kritike navdušil s skladateljsko novatorskim albumom EARchitecture, nato je skupaj s hvaljenim ameriškim pianistom Vijayem Iyerjem posnel album Abstract Society. Medtem ko Pukl v skladbe vnaša prvine moderne klasike, funka in hiphopa, pa je Vasko Atanasovski zvest ognjeviti mešanici jazza s tradicionalnimi glasbami. Prevladujejo balkanski in klezmer motivi pa tudi tisti z Daljnega vzhoda. Z balkansko glasbo se je v projektu/skladbi Suita Quasi Balkanica navdihnjeno spogledoval skladatelj Izidor Leitinger, dirigent Fool Cool Orchestra, big banda, v katerem igra vrsta predvsem mlajših glasbenikov. Še en big band združuje mlajše glasbenike, in sicer s Portugalske, iz Nemčije in Slovenije: European Movement Jazz Orchestra (EMJO), ponovno pod vodstvom Leitingerja. V EMJO igra kar šest slovenskih glasbenikov, in sicer trobentač Igor Matkovič, kitarist Jani Moder, saksofonista Jaka Kopač in Jure Pukl, basist Robert Jukič in pianistka Kaja Draksler; zadnji trije so prispevali vsak po eno skladbo in tako zagotovili polovico skladb na albumu Live in Coimbra, ki ga je objavila prestižna založba Clean Feed.

Drakslerjeva spada v najmlajšo generacijo jazz glasbenikov (letnik 1987), a je zaradi pretanjenega prežemanja bolj strogih kanonov klasične glasbe in razigrane jazzovske improvizacije požela kritiško hvalo z že kar nekaj albumi. Kontrabasist Robert Jukič se v svojih konceptualnih projektih občasno naslanja na velikane, ki jim v suverenih avtorskih skladbah poda nadih zvočne in idejne angažiranosti (npr. Operation Charlie z navezavo na Mingusa).

Za pretok informacij o dogajanju na tujem skrbi kopica festivalov, od ljubljanskega jazz festivala prek vrste drugih festivalov in delavnic v srednje velikih in tudi zelo majhnih krajih; Jazz Cerkno, Jazzinty (Novo mesto), Marezijazz (Marezige; posvečen big bandom), Jazz Ravne, Jazz Kamp Kranj itd. Pomemben kamenček k pregledu slovenskega jazza predstavlja dvojna kompilacija Jazz Slovenia 2011, ki jo je objavil Slovensko glasbenoinformacijski center – SIGIC. Gre za prvo sploh kompilacijo slovenskega jazza, na kateri boste slišali malone vse v tem pregledu naštete glasbenike in številne druge. 

 
Logotip festivala

Jazz festival Ljubljana se je začel leta 1960 kot Jugoslovanski jazz festival na Bledu. Sprva je imel nadvse pomembno vlogo v povezovanju in predstavljanju jugoslovanskih zasedb (predvsem big bandov), kasneje pa je postal referenčni letni pregled novih snovanj v domačem in tujem jazzu. V zadnjih letih koncerti potekajo na več prizoriščih, od malih klubov do večjih dvoran, žanrsko pa predstavljajo predvsem moderni jazz, ob njem pa tudi avantgardno improvizirano glasbo.



   

 Foto: Hugo Šekoranja

Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Med drugim je big band nastopal z dirigenti in glasbeniki, kot so Peter Herbolzheimer, Mercer Ellington, Maria Schneider, David Murray, Michael Abene, Bob Mintzer, Nancy Marano, Peter Erskine, Ronnie Cuber, Paquito D'Rivera, Mike Stern, Joe Lovano, Ernie Watts in Patti Austin.


 


Foto: Žiga Koritnik

Saksofonist in skladatelj Jure Pukl je eden najbolj prepoznavnih slovenskih jazzistov. O njem pišejo svetovne revije Downbeat, All About Jazz in The Guardian, igra in sodeluje pa z glasbeniki, kot so Maceo Parker, Esperanza Spalding, Marcus Gilmore, Vijay Iyer, Damion Reid, Aaron Goldberg, Jeremy Pelt, Jamire Williams, Johnatan Blake, Francisco Mela itd.

 



Foto: Aleš Beno

Revija Guitar Player je kitarista Sama Šalamona uvrstila med 10 najbolj vročih novih kitaristov na svetu. Leta 2011 je založba Penguin uvrstila Šalamonovo ploščo Ornethology med 1001 najboljših v zgodovini jazza.

 

Foto: Nada Žgank

Kaja Draksler se kot skladateljica, pianistka in vodja oziroma ustanoviteljica zasedb Katarchestra, Kaja Draksler Acropolis Quintet ter BadBooshBand hitro uveljavlja na evropskem jazzovskem prizorišču. Sodelovala je z glasbeniki in zasedbam, kot so Big Band RTV Slovenija, Orkester Slovenske filharmonije, Metropole Orchestra, Vince Mendoza, European Movement Jazz Orchestra (EMJO), Kristijan Krajnčan Contemporary Jazz Ensemble, Stageband, Suna Quintet, Bratko Bibič, Jure Pukl, Robert Jukič, Tone Janša, Lojze Krajnčan idr.




Foto: Neca Falk

Vokalistka Mia Žnidarič se igraje premika med interpretacijo jazzovskih standardov, čutenjem uglasbene slovenske poezije in obujanjem ljudskih pesmi. V svoji glasbeni karieri je sodelovala s številnimi vrhunskimi jazzovskimi glasbeniki; posebej velja izpostaviti njenega soproga in dolgoletnega sodelavca, ameriškega pianista, skladatelja in aranžerja Steva Klinka.