Nalaganje nastavitev


Klasika

Pet stoletij klasične glasbe na Slovenskem

Monika Kartin in Sara Železnik


Glasbena tradicija je v Sloveniji izredno močna in teče neprekinjeno že nekaj stoletij. Zato se je glasbeno življenje lahko vedno dovolj aktualno merilo z onim v evropskem prostoru. Povsem razumljivo je, da je bilo glasbeno dogajanje iz političnih in geografskih razlogov vezano predvsem na nemški oziroma avstrijski kulturni in jezikovni prostor. Kljub temu pa lahko danes govorimo o značilni in prepoznavni slovenski glasbeni ustvarjalni in poustvarjalni  umetnosti.
 

Od renesanse do bližnje preteklosti

Prvi, tudi v svetovnem merilu priznani skladatelj, ki se je rodil na ozemlju današnje Slovenije, je bil Jacobus Gallus Carniolus (1550–1591). Gallus je sledil takratnemu aktualnemu glasbenemu razvoju in je v zakladnico evropske renesančne literature prispeval vrhunske glasbene stvaritve, denimo zbirko motetov Opus musicum.

V obdobju baroka je deloval slovenski skladatelj in jezuit Janez Krstnik Dolar (cca. 1620–1673), ki je pomembno vplival na glasbeno življenje ne le v Ljubljani, temveč tudi na Dunaju, kjer je še posebej veljal za zelo cenjeno glasbeno osebnost. Ob njem so glasbeno življenje 17. in 18. stoletja na Slovenskem pomembno zaznamovali tudi skladatelj in organist Izak Poš (oz. Isaac Posch), skladatelj predvsem cerkvenih del Antonio Tarsia ter eden najbolj priljubljenih baročnih skladateljev za violino, t. i. »vražji violinist« Giuseppe Tartini, ki se je rodil v slovenskem obmorskem mestecu Piran.

19. stoletje je bilo, podobno kot pri drugih evropskih narodih, zlasti pomembno za prebujanje nacionalne zavesti. Skladatelji so vse napore usmerili v ustvarjanje glasbe, ki bi vzbujala narodna čustva. Pomembnejše od glasbe je bilo zanje besedilo, ki naj bi poslušalce in še posebno številne ljubiteljske pevce navdajalo z nacionalnim ponosom. Ne preseneča, da se je v tistem času razcvetelo zlasti zborovsko petje. Pomembnejši skladatelji tega obdobja so bili Janez Krstnik Novak, predstavnik slovenskega klasicizma, bratje Alojz, Gustav in Benjamin Ipavec pa Davorin Jenko in operni pevec, operni in simfonični skladatelj Fran Gerbič ter drugi, tudi češki skladatelji, ki so delovali v Sloveniji in pustili močan pečat v slovenski glasbeni zgodovini. Od teh veljati omeniti zlasti Antona Foersterja, ki je napisal prvo slovensko opero, prikupno delo Gorenjski slavček, ki ga tako globoko preveva duh slovenske ljudske pesmi, da so mnogi njeni deli tako rekoč ponarodeli. V Slovenj Gradcu, mestecu na slovenskem Koroškem, se je v družini s slovenskimi koreninami rodil tudi poznoromantični mojster samospeva Hugo Wolf.

Pomembno vlogo pri razcvetu slovenske glasbe na prelomu stoletij je odigrala institucija Glasbena matica. Zaslužna je bila za velik zamah, ki ga je slovenska glasba doživela v tistem času: za izdajanje slovenskih skladb, za glasbeno izobraževanje in koncertno produkcijo.

Na začetku 20. stoletja sta slovensko glasbeno ustvarjalnost dokončno postavila v aktualna evropska dogajanja skladatelja Marij Kogoj in Slavko Osterc. Mejnik sta bili Kogojeva zborovska skladba Trenutek in opera Črne maske,  Osterc pa je bil kot prvi Slovenec izjemno aktiven v Mednarodnem združenju za sodobno glasbo - ISCM in je bil tudi prvi slovenski skladatelj, čigar skladbe so izvajali po vsem svetu.

Glasbeno življenje v preteklosti je močno sooblikovala tudi prednica današnje Slovenske filharmonije, Academia Philharmonicorum, ustanovljena davnega leta 1701, ki velja za eno najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi. Med leti 1794–1919 se je preoblikovala v Filharmonično družbo (Philharmonische Gesellschaft in Laibach) in šteje za prvo tovrstno ustanovo v Evropi. Pod okriljem ustanove so nastopili številni vodilni glasbeniki 19. in zgodnjega 20. stoletja, denimo G. Mahler, P. de Sarasate, L. Godowsky, H. Richter, L. Slezak idr. Med njene častne člane so sodili J. Haydn, L. van Beethoven in J. Brahms. Pred prvo svetovno vojno je začel delovati tudi prvi domači stalno delujoč profesionalni orkester, Slovenska filharmonija, ki sta ji dirigirala velika dirigenta Václav Talich in Fritz Reiner. Po letu 1948 se je kakovost orkestra nenehno krepila, danes pa se Orkester Slovenske filharmonije s svojimi koncerti doma in s turnejami po vsej Evropi postavlja ob bok najboljšim evropskim orkestrom.


Raznolikost sodobnosti

Danes je glasbeno življenje v Sloveniji izjemno razvito in živahno. V državi z dvema milijonoma prebivalstva delujejo kar trije profesionalni simfonični ter dva profesionalna pihalna orkestra, dve operni hiši (v Ljubljani in Mariboru) ter mnogi komorni sestavi. Z najdaljšo tradicijo se ponaša že omenjeni Orkester Slovenske filharmonije, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, dokončno izoblikoval v prvi polovici preteklega stoletja. Z orkestrom so sodelovali mnogi izjemni glasbeniki, denimo dirigenti Carlos Kleiber, Riccardo Muti in Zubin Mehta, pianisti Artur Rubinstein, Svjatoslav Richter in Ivo Pogorelić, violinisti Gidon Kremer, Yehudi Menuhin in Anne-Sophie Mutter ter pevci Dmitri Hvorostovski, Ramon Vargas, Luciano Pavarotti in Ana Netrebko. Od leta 2009 do konca sezone 2012/2013 je bil umetniški vodja orkestra in šef dirigent Emmanuel Villaume, nasledila pa ga je kandaska dirigentka Keri-Lynn Wilson.

Od srede 20. stoletja deluje Simfonični orkester RTV Slovenija. Izjemno pomembna so njegova arhivska in koncertna snemanja, s čimer spodbuja slovensko simfonično ustvarjalnost in obenem skrbi za njeno ohranitev. Redno izvaja abonmajske koncerte z domačimi in tujimi gosti, v zadnjem času pa orkester prireja tudi »crossover« koncerte, pri katerih sodeluje z nekaterimi najbolj priljubljenimi izvajalci slovenske popularne glasbe (kot sta denimo rock skupini Siddharta in Dan D ali world music zasedba Terrafolk). Od leta 2006 dalje je njegov šef dirigent En Shao.    

Pred drugo svetovno vojno ter v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je svoj vrhunec doživela ljubljanska Opera, ki danes kot Slovensko narodno gledališče (SNG) Opera in balet Ljubljana ob železnem repertoarju redno uprizarja tudi dela slovenskih skladateljev. V sklopu Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor prav tako že skoraj stoletje delujeta profesionalni opera in balet s simfoničnim orkestrom.  

Izmed številnih kakovostnih slovenskih poustvarjalcev mnogi spadajo v sam svetovni vrh. Med njimi so mezzosopranistke Bernarda Fink, Marjana Lipovšek in Barbara Kozelj, sopranistki Sabina Cvilak in Bernarda Bobro, tenor Janez Lotrič, baritona Matjaž Robavs in Marcos Fink, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, flavtistka Irena Grafenauer, klarinetist Mate Bekavac, violinist Igor Ozim, pozavnist Branimir Slokar, dirigent Marko Letonja pa Slovenski oktet, Pihalni kvintet Slowind ter mladi upi, kot so zmagovalka tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki (Eurovision Young Musicians) flavtistka Eva Nina Kozmus, večkrat nagrajena violinistka Tanja Sonc ter violončelist Luka Šulić, ki je svetovno slavo požel s svojim duom 2 Cellos.

Izjemno dejavni so tudi slovenski skladatelji. Prve mojstrovine za različna izvajalska telesa so sredi prejšnjega stoletja ustvarjali Lucijan Marija Škerjanec, Danilo Švara, Marjan Lipovšek, Demetrij Žebre in Uroš Krek. Poti sodobnosti so v drugi polovici 20. stoletja tlakovali Darijan Božič, Kruno Cipci, Božidar Kos, Božidar Kantušer, Lojze Lebič, Janez Matičič, Primož Ramovš, Vinko Globokar, Ivo Petrić, Pavel Mihelčič, Jakob Jež, Alojz Srebotnjak, Igor Štuhec, Pavle Merkù, Pavle Šivic in drugi, če omenimo zgolj peščico. Njihovo izročilo so nadaljevali trenutno v zenitu svoje ustvarjalnosti Uroš Rojko, Urška Pompe, Dušan Bavdek, Jani Golob, Aldo Kumar, Peter Šavli, Larisa Vrhunc in Bor Turel, ki se ukvarja pretežno z elektroakustično glasbo, pa tudi novozelandski priseljenec Neville Hall. Številni mlajši skladatelji se po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo izpopolnjujejo v evropskih glasbenih prestolnicah in se uspešno umeščajo v mednarodne tokove. Med njimi so Črt Sojar Voglar, Nina Šenk, Nana Forte, Vito Žuraj, Tadeja Vulc, Petra Strahovnik, Bojana Šaljić Podešva in Matej Bonin

Zelo pomembno vlogo v slovenskem glasbenem življenju ima Društvo slovenskih skladateljev. Je najpomembnejši založnik sodobne slovenske glasbe, ob tem pa organizira tudi koncerte s krstnimi izvedbami del slovenskih skladateljev. Najstarejša redna koncertna dejavnost DSS je cikel Koncertni atelje, redno pa prirejajo še celovečerni koncert sodobne slovenske klasične glasbe Noč slovenskih skladateljev, koncerte za mlado občinstvo Slovenski skladatelji mlademu glasbenemu občinstvu, mednarodni bienalni festival sodobne klasične glasbe Unicum in drugo. Pod okriljem DSS deluje tudi komorni orkester KOS DSS. Poleg notnih edicij izdaja založba Edicije DSS tudi zvočne posnetke, zlasti zanimiva je zbirka avtorskih zgoščenk slovenskih skladateljev Ars Slovenica. Bistveni prispevek k izdajanju slovenske glasbe na nosilcih zvoka prispeva tudi založba nacionalne radiotelevizije ZKP RTV Slovenija.
 

Koncertni cikli in festivalska vročica

Številne glasbene institucije od Slovenske filharmonije do Simfonikov RTV Slovenija, obeh opernih hiš, pihalnih orkestrov in Cankarjevega doma ter vzgojno izobraževalnih ustanov skrbijo za živahno koncertno življenje. Zlasti v prestolnici, pa tudi v Mariboru, ki je bil v letu 2012 Evropska prestolnica kulture, je velika zgoščenost vsakovrstnih glasbenih projektov. Abonmajski ciklusi obeh simfoničnih orkestrov, dva cikla Cankarjevega doma in Narodnega doma v Mariboru privabijo na koncerte več kot 7500 abonentov, kar je za mesti, ki štejeta okrog 300.000 (Ljubljana) in 120.000 (Maribor) prebivalcev, izjemno visoka številka.

Ob tem se v Sloveniji zlasti v poletnem času odvijajo številni bolj ali manj specializirani glasbeni festivali. Festivala namenjena predvsem sodobni glasbeni ustvarjalnosti sta Festival Slowind in Predihano, ki potekata v jesenskih mesecih. Na obnovljenih gradovih in drugih historičnih lokacijah, ki so bolj ali manj oddaljene od mestnih središč, zaživi predvsem v poletnih mesecih najraznovrstnejša glasba, ki pridobiva vse več poslušalcev. Osrednji poletni festivali so Festival Ljubljana, Festival Maribor, Seviqc Brežice in Festival Radovljica. Medtem ko se zadnja dva posvečata predvsem stari glasbi, pa sta festivala v Ljubljani in Mariboru programsko zasnovana kar najbolj širokopotezno in z gostovanji mednarodnih zvezd pritegujeta najširše občinstvo.
 


Foto: Janez Kotar 

Orkester Slovenske filharmonije na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. V ospredju Emmanuel Villaume, šef dirigent orkestra v letih 2009–2013.

 


Foto: Julija Wesely

Bernarda Fink velja za eno vodilnih mezzosopranistk v svetovnem merilu. Rodila se je slovenskim staršem v Argentini. Redno nastopa na najpomembnejših koncertnih ter opernih odrih in sodeluje z umetniki, kot so René Jacobs, Philippe Herreweghe, John Eliot Gardiner, Nikolaus Harnoncourt, Mariss Jansons, Valerij Gergijev in Riccardo Muti. Posnela je številne odlične plošče za založbi Harmonia Mundi in Hyperion Records ter prejela kar nekaj pomembnih nagrad, denimo Grammy, Diapson d'Or, Gramophone Award itd.   

 


Foto: Matjaž Vezonik

Sopranistka Sabina Cvilak redno nastopa na opernih odrih širom sveta skupaj z umetniki, kot so Placido Domingo, Ian Bostridge, Andrea Bocelli, Valerij Gergijev, Semjon Bičkov idr. Njen posnetek Brittnovega Vojnega rekviema v izvedbi Londonskega simfoničnega orkestra in pod taktirko Gianandrea Nosede je bil odlično ocenjen tako v britanskih kot tudi v mednarodnih medijih.

 


Foto: Tanja Niemann

Dirigent Marko Letonja redno nastopa na mnogih uglednih opernih in koncertnih odrih po Evropi in svetu. Redno dirigira v milanski Scali in Dunajski državni operi (Hoffmanove pripovedke, Pikova dama, Tosca itd.). Od leta 2012 deluje tudi kot glasbeni direktor Strasbourškega filharmoničnega orkestra.  

 


Foto: Jenny Sieboldt

Nina Šenk je skladateljica mlajše generacije. Ustvarja tako komorno kot tudi vokalno in orkestralno glasbo, ki jo med drugim izvajajo tako priznani ansambli, kot so Ensemble Modern, Scharoun Ensemble, Ensemble Aleph, Pihalni kvintet Slowind in številni drugi. Od leta 2004 se njena dela redno izvajajo na mnogih festivalih v Sloveniji ter po Evropi in svetu. 

 


Foto: Ras Rotter


Vito Žuraj je eden najprodornejših slovenskih skladateljev mlajše generacije. O svoji ustvarjalnosti je povedal: »V svoji glasbi imam namen povezati primarni glasbeni impulz, katerega sem začel piliti za časa glasbenega šolanja v Sloveniji, z večdimenzionalnimi umetniškimi spoznanji, ki jih srečujem pri delovanju in potovanjih v tujini. Moji poglavitni kriteriji pri ustvarjanju so odprtost za novo, posluh za zgodovino, iskrenost ter delovna zagnanost.«