Nalaganje nastavitev


Kratki oris slovenske glasbene scene


Klasična glasba

Prvi svetovno priznani skladatelj, ki se je rodil na ozemlju današnje Slovenije, je bil Jacobus Gallus Carniolus. V obdobju baroka je na Slovenskem deloval skladatelj Janez Krstnik Dolar, ki je pomembno vplival na glasbeno življenje ne le v Ljubljani, temveč tudi na Dunaju, ob njem pa še Izak Poš (oz. Isaac Posch) in Antonio Tarsia ter »vražji violinist« Giuseppe Tartini. Obdobje romantike so zaznamovali predvsem bratje Alojz, Gustav in Benjamin Ipavec ter mojster samospeva Hugo Wolf. Na začetku 20. stoletja sta slovensko glasbeno ustvarjalnost umestila v aktualna evropska dogajanja skladatelja Marij Kogoj in Slavko Osterc.

Sodobno glasbeno življenje v Sloveniji je izjemno razvito in živahno. V državi z dvema milijonoma prebivalcev delujejo trije profesionalni simfonični ter dva profesionalna pihalna orkestra, dve operni hiši (v Ljubljani in Mariboru) ter mnogi komorni sestavi. Z najdaljšo tradicijo se ponaša Orkester Slovenske filharmonije, ki se s svojimi koncerti doma in s turnejami po vsej Evropi postavlja ob bok najboljšim evropskim orkestrom. Izmed številnih kakovostnih slovenskih poustvarjalcev mnogi spadajo v sam svetovni vrh. Med njimi so mezzosopranistke Bernarda Fink, Marjana Lipovšek in Barbara Kozelj, sopranistki Sabina Cvilak in Bernarda Bobro, tenor Janez Lotrič, bariton Matjaž Robavs ter Marcos Fink, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, flavtistka Irena Grafenauer, klarinetist Mate Bekavac, violinist Igor Ozim, pozavnist Branimir Slokar, dirigent Marko Letonja pa Slovenski oktet, Pihalni kvintet Slowind in mladi upi, kot so zmagovalka tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki (Eurovision Young Musicians) flavtistka Eva Nina Kozmus, večkrat nagrajena violinistka Tanja Sonc ter violončelist Luka Šulić, ki je svetovno slavo požel s svojim duom 2 Cellos.

Izjemno dejavni so slovenski skladatelji. Prve mojstrovine za različna izvajalska telesa so sredi prejšnjega stoletja ustvarjali Lucijan Marija Škerjanec, Danilo Švara, Marjan Lipovšek, Demetrij Žebre in Uroš Krek. Poti sodobnosti so v drugi polovici 20. stoletja tlakovali Darijan Božič, Kruno Cipci, Božidar Kos, Božidar Kantušer, Lojze Lebič, Janez Matičič, Primož Ramovš, Vinko Globokar, Ivo Petrić, Pavel Mihelčič, Jakob Jež, Alojz Srebotnjak, Igor Štuhec, Pavle Merkù, Pavle Šivic, če omenimo zgolj peščico. Njihovo izročilo so nadaljevali trenutno v zenitu svoje ustvarjalnosti Uroš Rojko, Urška Pompe, Dušan Bavdek, Jani Golob, Aldo Kumar, Peter Šavli, Črt Sojar Voglar, Larisa Vrhunc in Bor Turel, ki se ukvarja pretežno z elektroakustično glasbo, pa tudi novozelandski priseljenec Neville Hall. Prav tako zelo prodorna in v svet zazrta je mlajša generacija, denimo Nina Šenk, Nana Forte, Vito Žuraj, Tadeja Vulc, Petra Strahovnik, Bojana Šaljić Podešva in Matej Bonin.


Zborovstvo

Zborovsko petje je v Sloveniji zelo priljubljeno in razvito. Povedano v številkah: dva milijona Slovencev premore 2300 vokalnih sestavov. Slovensko zborovsko petje ima namreč globoke korenine, ki segajo k Juriju Slatkonji, dunajskemu škofu slovenskega rodu, ki je leta 1498 ustanovil Dunajsko dvorno kapelo (zametek Zbora dunajskih dečkov).
Slovenski zbori na mednarodnih tekmovanjih dosegajo najboljše rezultate, država pa gosti dve izmed najuglednejših: Mednarodni mladinski pevski festival v Celju (www.celeia.info/mmpf2011) in Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor (www.jskd.si/maribor/en).
Med najvidnejšimi slovenskimi zbori so:
- Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z zborovodjo Sebastjanom Vrhovnikom,
- dekliški zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi Karmina Šilec,
- VAL – Vokalna akademija Ljubljana z zborovodjo Stojanom Kuretom; gre za doslej edini moški vokalni sestav, ki mu je uspelo osvojiti veliko zborovsko nagrado Evrope, in sicer leta 2010,
- Slovenski komorni zbor, ki ga vodi ga Martina Batič, dobitnica nagrade Erica Ericsona.

Zadnja leta na zborovskem področju v Sloveniji vse bolj vznikajo a capella jazzovske vokalne skupine. Najstarejša, številčno najmočnejša in najbolj znana je zbor Perpetuum Jazzile, ki zelo uspešno osvaja tudi svetovne odre in je s priredbo Totove Africe na portalu youtube s skoraj 15 milijoni ogledov sprožila pravo »PJ manijo«.


Jazz

Najznamenitejša zasedba slovenskega jazza je nedvomno že vse od leta 1945 delujoči Big Band RTV Slovenija, ki je v dolgoletni karieri sodeloval z vrsto vidnih domačih in tujih solistov, skladateljev in dirigentov, ki prihajajo tako iz bolj tradicionalnega kot tudi iz modernega pristopa k jazzu, kot so na primer Clark Terry, Bob Mintzer, George Lewis, Herb Pomeroy, Paquito D'Rivera, Mike Stern in Joe Lovano. Ob tem Big Band redno nastopa in snema s številnimi domačimi pevci, ki gojijo standardni vokalni jazz, kot so Mia Žnidarič, Eva Hren, Uroš Perić – Perry idr.
»Trdo jedro« starejše, a po duhu glasbe še vedno raziskujoče generacije tvorijo protagonisti fusion in jazz-rocka 70. in 80. let prejšnjega stoletja: harmonikar Bratko Bibič, bend Lolita, pihalec in klaviaturist Milko Lazar, etnojazz kitarist Igor Leonardi ter vsestranski bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič. Slednji je pomemben tudi kot pedagog. Iz njegove delavnice je nastala zasedba Kombo, ki v energični igri povezuje jazz z drugimi zvrstmi. Njeni mladi člani delujejo tudi v drugih zasedbah, kot sta fusion kvartet Zmajev rep in Balžalorsky / Drašler 3o. Omenjeni zasedbi zaznamuje kitara, katere govorico je v slovenskem jazzu najbolj razvil inventivni kitarist in skladatelj Samo Šalamon. Kitarista, ki redno muzicira s svetovno znanimi jazzisti, je revija Guitar Player uvrstila med deset najbolj vročih kitaristov na svetu, njegov prvenec Ornethology pa se je znašel v častitljivi družbi 1001 najboljšega albuma po izboru urednikov referenčne knjige Penguin Guide to Jazz.
Kitaristom sledi četica mlajših saksofonistov, zelo dejavnih tako doma kot v tujini: Lenart Krečič, Lovro Ravbar, Igor Lumpert, Jaka Kopač in Jure Pukl. Pukl je kritike navdušil s skladateljsko novatorskim albumom EARchitecture, nato je skupaj s hvaljenim ameriškim pianistom Vijayem Iyerjem posnel album Abstract Society. Medtem ko Pukl v skladbe vnaša prvine moderne klasike, funka in hip-hopa, pa je Vasko Atanasovski zvest ognjeviti mešanici jazza s tradicionalnimi glasbami. Prevladujejo balkanski in klezmer motivi ter tisti z Daljnega vzhoda.
Med mlajšo generacijo slovenskih jazzistov, med katerimi se jih je veliko izobraževalo in izpopolnjevalo v tujini, moramo omeniti pianistko Kajo Draksler (zaradi pretanjenega prežemanja bolj strogih kanonov klasične glasbe z razigrano jazzovsko improvizacijo je požela kritiško hvalo za že kar nekaj albumov) ter kontrabasista Roberta Jukiča. Oba sta se proslavila kot vrhunska instrumentalista, predvsem pa kot skladatelja ter vodji različnih zasedb. Med novimi imeni velja izpostaviti še saksofonista Ceneta Resnika, pozavnista Žiga Murka, bobnarja Andreja Hočevarja, trio Drašler / Karlovčec / Drašler, fuison band Vsemogočni mlin in Rok Zalokar Trio.


Eksperimentalna in alternativna glasba ter zvočna umetnost

V Sloveniji lahko na polju križišč sodobnega jazza, elektroakustične glasbe, zvočne umetnosti, sodobne klasične glasbe, svobodno improvizirane glasbe in bolj eksperimentalno usmerjenih elektronskih godb vidimo zadnja leta kot prelomna, polna novih iniciativ, mreženj in vznikov novih prostorov, kjer se postopno uveljavljajo mlajše generacije ustvarjalcev in tkejo vezi s starejšimi preko skupinskih predstavitev, sodelovanj in muziciranj. Za osrednjo povezovalno osebnost velja mednarodno priznani basist, skladatelj in improvizator Tomaž Grom. Skozi prakso svobodnega improviziranja prihaja do stičišč glasbenikov raznolikih glasbenih praks, tako da se je že formiralo nekaj stalnih zasedb ter ad hoc zasedb manjšega formata, ki redno muzicirajo (Vid Drašler in Jošt Drašler, Andrej Fon, Neža Naglič, Marko Karlovčec, Irena Tomažin, Samo Kutin, Vitja Balžalorsky …). Nujno je treba omeniti tudi pedagoško delo neumornega tolkalca Zlatka Kaučiča z mladimi glasbeniki.
Ena od osrednjih platform za tovrstne muzike je serija Con-fine Aperto (www.sploh.si/confineeng.html), ki vedno več prostora namenja tudi sodobni klasični glasbi in mlajšim izvajalcem ter skladateljem (Bojana Šaljič Podešva, Uroš Rojko, akordeonist Luka Juhart in pianistka Nina Prešiček).
V polju umetniškega snovanja z roba velja omeniti Marka Košnika, nekdanjega člana skupine Laibach in enega od pionirjev večmedijske umetnosti v Sloveniji, ter umetniško iniciativo Cirkulacija 2, ki jo tvorijo prekaljeni eksperimentatorji Borut Savski, Boštjan Leskovšek Ror in Stephan Doepner.
Na področju zvočne umetnosti se poleg že uveljavljenih in redno ustvarjajočih avtorjev, ki žanjejo priznanja za svoje delo v tujini (Tao G. Vrhovec Sambolec, Marko Košnik, Borut Savski, Miha Ciglar …), vedno izraziteje uveljavljajo tudi mlajši avtorji (Marko Batista, Tanja Vujinović, Octex, Maja Delak & Luka Prinčič, Vasja Progar, Irena Tomažin …). Najbolj suvereno briše mejo med eksperimentom in popularno glasbo Irena Tomažin s svojim vokalnim eksperimentalnim projektom iT za glas in diktafone in ploščo Crying Games.


Etno / World music

Največja slovenska zvezda tega žanra z mednarodno kariero je »balkanski žigolo« Magnifico. Sledi mu nova generacija občudovalcev tradicionalne glasbe z globalnim odnosom do glasbene dediščine, ki svojo vizijo ljudske glasbe oblikujejo na podlagi mnogovrstnih multižanrskih in tehnoloških možnosti ter sodelovanj, pa naj gre za spogledovanje z jazzom (Maja Osojnik, Vasko Atanasovski), rockom (Katalena, Orlek) ali globalnimi glasbenimi stili (Sagar, Vesna Zornik, Klarisa Jovanović, Fake Orchestra). Najbolj uveljavljeni zastopnik novodobnega postopanja s tradicionalno glasbo je eksplozivna skupina virtuozov Terrafolk, ki je osvojila prestižno nagrado občinstva na BBC Radio 3 Awards. Mednarodno priznanje v zadnjih letih žanje še skupina Brina, ki se pojavlja na večjih world music festivalih in na lestvicah najbolje prodajanih world music plošč v Evropi.

 

Narodnozabavna glasba

Narodnozabavna glasba je nedvomno najbolj razširjena oblika zabave na Slovenskem. Slog je najuspešneje oblikoval Slavko Avsenik und seine Original Oberkrainer, kateremu je nato sledilo na tisoče sorodnih zasedb (v Sloveniji in po vsem alpskem delu Evrope). Svoje je pri tem gotovo odigral vpliv televizije, ki zadnjih dvajset let tej glasbi na široko odpira vrata in pomaga pri uveljavljanju že tretje generacije glasbenikov, ki prisegajo na polke in valčke in med katerimi je čedalje več izobraženih instrumentalistov in pevcev.
Skozi leto se po Sloveniji zvrsti vsaj deset odmevnih festivalov (na primer Slovenska polka in valček, Festival Vurberk, Festival Ptuj, Festival Števerjan itd.) ter na tisoče drugih manjših in večjih veselih dogodkov, kjer ima glavno besedo narodnozabavna glasba. V zadnjem času so v Sloveniji izrazito priljubljeni sestavi z diatonično harmoniko in večglasnim fantovskim petjem po vzoru Ansambla Lojzeta Slaka (na primer Modrijani, tačas najpopularnejši narodnozabavni ansambel v Sloveniji, pa tudi Mladi Dolenjci, Spev itd.), medtem ko tako imenovani »kvinteti Avsenikovega tipa« (Sašo Avsenik und seine Oberkrainer, Die Runden Oberkrainer, Ensemble Svetlin itd.) nekoliko pogosteje nastopajo v sosednjih alpskih deželah.


Godbeništvo

Ob zborovstvu je godbeništvo najbolj množična oblika organiziranega kulturnega udejstvovanja v Sloveniji. Danes deluje preko 150 amaterskih društvenih in šolskih godb oziroma pihalnih orkestrov, ki v svojih vrstah združujejo preko 10.000 Slovencev. V zgodovini Slovenije je godbeništvo igralo pomembno narodnobuditeljsko in kulturno vlogo. Slovenci so posebej ponosni na najstarejšo še delujočo godbo na svetu, Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki bo leta 2015 praznovalo 350. letnico obstoja. Omenjena godba ni osamljena med nosilci častitljivih obletnic, saj obstaja še kar nekaj slovenskih godb, ki so že praznovale svojo 200. letnico obstoja. Vendar je večina trenutno delujočih godb nastala v treh različnih obdobjih razvoja industrializacije. Večina slovenskih godb je tako v zadnjih letih praznovala svojo 150., 100. ali 50. letnico obstoja.
Na področju godbeništva delujeta tudi dva profesionalna pihalna orkestra, Pihalni orkester slovenske policije in Pihalni orkester slovenske vojske. V Sloveniji delujejo vrhunski pihalni orkestri, ki segajo v sam svetovni vrh godbeništva in redno osvajajo nagrade na mednarodnih tekmovanjih in festivalih: Delavska godba Trbovlje, Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, Papirniški pihalni orkester Vevče, Pihalni orkester Krka, Pihalni orkester Logatec itd. Opozoriti velja tudi na nekaj mednarodno priznanih skladateljev in aranžerjev »godbeniške« glasbe, kot so Bojan Adamič, Vinko Štrucl, Emil Glavnik, Tomaž Habe in Rok Golob.


Pop

Najvznemirljivejši segment mainstream popa je sodobni urbani tok, ki se ozira tudi onkraj nacionalnih meja in ki ga izvajajo, denimo, soul pevka in skladateljica Neisha, pop-rocker Gušti, sinkopirano r'n'b-ovski Leeloojamais, na evropskem glasbenem trgu že uspešni Magnifico idr. Tudi glasbeniki s statusom nacionalnih glasbenih ikon, kot sta Zoran Predin in Vlado Kreslin, vedno aktivneje iščejo možnosti za delovanje izven nacionalnih meja. V žanru pop-rocka so najvidnejše skupine Tabu, Nude in DMP (Društvo mrtvih pesnikov) ter pevke Tinkara Kovač, Alya in Nina Pušlar. Močnejši avtorski pečat je prisoten v delih in nastopih brata in sestre Gala in Severe Gjurin. V čistem zabavljaštvu prednjači pop-reggae zasedba Kingston. Vedno več je sodelovanj vokalistov z večjimi instrumentalnimi zasedbami; omenimo zgolj nastope Jana Plestenjaka s Simfoniki RTV Slovenija in Neishe z Big Bandom RTV Slovenija.
Svež veter je zajel tudi popevkarstvo, in sicer z zamislijo t. i. »nove popevke«, iz česar je izšlo kar nekaj perspektivnih glasbenikov, na primer evrovizijka Maja Keuc, zabavna Bilbi in blagozvočni Papir.
Veliko komercialne pozornosti je deležen tako imenovani turbo-pop, ki se napaja z elementi slovenske in mediteranske narodnozabavne glasbe, zastopajo pa ga Čuki, Helena Blagne, Rebeka Dremelj, Natalija Verboten, Saška Lendero, Werner, Domen Kumer idr.


Rock

Med rockovskimi imeni, ki stojijo kot nekakšen branik množičnega okusa in predstavljajo trenutni slovenski rockovski mainstrem, so najbolj izpostavljeni Mi2, Dan D, Orlek, Slon in Sadež, Gal in Galeristi, Shyam, Hiša, Tide in Adam ter seveda skupina Siddharta, ki je skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pred 30.000 glavo množico postavila še nepreseženi rekord v zgodovini slovenskega rocka.
Sicer pa zadnja leta doživlja svojevrsten preporod predvsem alternativni del slovenske rockovske scene. Starejšim skupinam, kot so globalno razvpita Laibach, kot britev ostra Demolition Group pa Res Nullius, CZD in ska-norci iz Elvis Jackson, se je pridružila dolga veriga stilsko zelo raznolikih zasedb: Moveknowledgement, ŠKM banda, Muškat Hamburg, Red Five Point Star, Multiball, Melodrom, Coma Stereo, Insane, Nikki Louder, Katalena, Čao Portorož itd. Podobno kot drugod po svetu je v zadnjem desetletju tudi slovenska rockovska scena doživela številne reunione legendarnih skupin, na primer Šank Rock, Buldožer, Pankrti, Niet, Buldogi in Železobeton.


Indie

Vsekakor velja posebno pozornost nameniti intrigantnemu dogajanju na prekipevajoči in brsteči indie rock sceni, ki so jo v zadnjem času najbolj zaznamovale zasedbe Warefox, Barely Modern, The Toronto Drug Bust, Kill Kenny, We Can't Sleep At Night, It’s Everyone Else, Milk Drinkers, Napravi Mi Dete, Tide, Zebra Dots, Relight itd. Vse te zasedbe bolj ali manj redno nastopajo tudi izven Slovenije, saj je njihov namen čim večja vpetost v globalno indie-rockovsko dogajanje.


Metal in hard rock

Trenutno daleč najbolj prepoznavna slovenska metal zasedba je Noctiferia, ki ji je že uspel preboj na mednarodno sceno in velja za utemeljiteljico novega metalskega stila »djent«. Zasedbi Negligence in Metalsteel prav tako stopata po poteh omenjenega uspeha. Vedno več oboževalcev v širši regiji ima tudi ženska zasedba Hellcats.
Razveseljivi razvoj scene zasledujemo tudi v širokem obsegu ostalih različnih podžanrov metal glasbe. Ob tem velja opozoriti na zelo svojevrstno alternativno metalsko skupino Zircus. Močno stoner rockersko sceno najuspešnejše zastopa zasedba Carnaval, a tudi Brocken Lock in Grrizli Madams.


Kantavtorji

Za Slovenijo je zelo značilna izredno močna kantavtorska scena. Prva generacija slovenskih kantavtorjev je kariero gradila predvsem na zapuščini ameriške folk galsbe, kasneje pa se je scena pričela profesionalizirati in je postala vse bolj raznolika. Sem se umeščajo iz rockovskih vrst izvirajoči Vlado Kreslin, Zoran Predin, Andrej Guček in Leon Matek, ljudski bard Adi Smolar, angažirana Xsenia Jus in mojster narečne pripovedi Iztok Mlakar, ki ostaja eden najbolj »enigmatičnih« kantavtorjev z zavidljivo bero prodanih albumov. Scena se lahko pohvali z zelo močnim podmladkom, katerega vrste zastopajo Marko Grobler, Boštjan Narat, Tadej Vesenjak, Matej Krajnc, Katarina Juvančič in Gaber Brin, če omenimo le nekatere.


Hip-hop

Poleg večjih mest v zadnjih letih spremljamo ključne premike v manjših krajih na vseh koncih Slovenije in razvoj zelo živahnih lokalnih scen, iz katerih so izšli Valterap, Stekli psi, Mrigo & Ghet idr. Zlatko, Trkaj, Murat & Jose so imena, ki jim je uspel pravi prodor v mainstream. Imajo mehkejšo produkcijo in pogosto lahkotnejša besedila, vrtijo pa jih tako nacionalne kot komercialne radijske postaje. Resnejši mednarodni preboj je uspel prvaku državnega tekmovanja v freestylu N'Toku, ki rima tako v angleščini kot slovenščini in ga umeščamo v polje alter hip-hopa in elektronike.


Elektronska (plesna) glasba

Zelo živahno je dogajanje na elektronski sceni, kjer se ob mednarodno uveljavljenih DJ-ih in producentih (npr. Umek, Valentino Kanzyani) vedno bolj dokazujejo tudi mlajši predstavniki: producenta Poll A Rock in Ian Green ter zasedbi BeatMyth (pogosto v sodelovanju z N'tokom, v tujini najbolj prepoznavnim slovenskim raperjem) in Wanda & Nova deViator z nekakšno vezno vlogo med plesno elektronsko strujo in producenti, ki izstopajo iz strogo plesnih okvirov. Z estetiko alterpopa, elektronike in DIY rocka se močno spogleduje synth dvojec New Wave Syria. Med podmladkom najprepoznavnejše slovenske elektronske založbe rx:tx najbolj obetajo Oknai, producent s posluhom za hip-hop in nove basovske muzike, Yanoosh, predstavnik dubovske elektronske produkcije, ter producentka dubstepa Nataša Muševič alias D.o.t. Sicer pa se tovrstna glasba vse pogosteje objavlja bodisi na spletu bodisi v obliki bolj ali manj pogostih kompilacijskih serialk. Med bolj prepoznavnimi je vsakoletna zbirka Chilli Space (chillispace.bandcamp.com), ki sledi naukom ambientalnih muzik, IDM-a, atmosferičnega techna in njihovih raznoterih odvodov. Za njo med drugim stojita nekdanji Umekov sodelavec DJ Dojaja, že dolgo eden najzanimivejših slovenskih producentov, in Octex, eden tistih predstavnikov slovenskih elektronskih ustvarjalcev, ki vedno pogosteje nastopajo v tujini.